Page 54 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 54
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
reči, da je Gruber osebno predaval navtiko. Zlobna Hacquetova pripom-
ba: »Preženite daleč od sebe prerokovalce iz zvezd!« pa skoraj stoodstotno
dokazuje, da je predaval astronomijo. Velika terasa je bila kot nalašč za
to, da je »po zvezdah« predaval tudi astronomsko navigacijo, kajti od tam
je bilo mogoče z instrumenti odlično določiti smer, oddaljenost in pozici-
jo raznih točk v okolici Ljubljane. Pa denimo, da je Hacquetova pripomba
le golo natolcevanje. Čemu potem vse to? Vprašanje ima en sam odgovor:
Gruber je gledal dovolj daleč v prihodnost, da je za stvari, ki se jih ni mo-
gel lotiti sam, priskrbel dovolj spretne strokovnjake.
Ker že govorimo o tržaški navtični šoli in njenem ustanovitelju je-
zuitu patru Orlandu,23 je treba poudariti, da je imela na začetku popolno-
ma navtični značaj. Ljubljanska »brodarska« šola je imela širši radij de-
lovanja, kar pomeni, da je bila njena usmeritev bolj široka, kajti bila je
usmerjena v vodne gradnje, ladjedelstvo, navtiko in navigacijo. Cilj obeh
šol je bilo pomorstvo. Torej je popolnoma mogoče, da sta šoli – in če že
ne šoli, vsaj oba jezuita – sodelovali v tem velikem cilju; do leta 1775 je to
sodelovanje teklo med Ljubljano in Trstom, naslednjih deset let pa med
Ljubljano in Reko, kamor je Orlando preselil svojo šolo z učenci vred.24
Samo mogoče? Tu pridemo zopet do izročila. Ing. Andrej Pegan je v svo-
ji izjavi izrecno poudaril, da je bila linijska ladja »Kaiser Karl VI.« graje-
na na Reki. Ne samo to. Pegan je po reškem izročilu, ki ga je preučeval vse
življenje, povzel, da so bile tam grajene »prve avstrijske bojne ladje«. Torej
je popolnoma naravno, da je Rečan Orlando lahko priskrbel Gruberju vse
načrte, ki jih je ta potreboval, in to od ladjedelnic, ki so ladje gradile. To
je le eden od primerov sodelovanja in dopolnjevanja dveh v pomorstvo
usmerjenih šol. Gotovo bi jih s podrobnejšim preučevanjem odkrili še več.
Popolnoma možno je na primer, da sta si jezuita delno delila tudi navtični
pouk. In tu nastane domneva, ki smo jo deloma že nakazali in ki je toliko
bolj verjetna, kolikor sta oba mislila na korist države. Med učenci tržaške
in kasneje reške navtične šole (za Reko se seznami dijakov sicer niso oh-
ranili, toda tudi tu ni moglo biti drugače kakor v Trstu) srečamo le redko
katerega, o katerem bi lahko vsaj s polovično gotovostjo domnevali, da je
kasneje postal vojnopomorski oficir. Avstrija pa je potrebovala šolane ofi-
cirje za nastajajočo vojno mornarico. Spočetka in deloma še v 19. stoletju
23 Pahor 1970, 44.
24 Pahor 1970, 45.
54
reči, da je Gruber osebno predaval navtiko. Zlobna Hacquetova pripom-
ba: »Preženite daleč od sebe prerokovalce iz zvezd!« pa skoraj stoodstotno
dokazuje, da je predaval astronomijo. Velika terasa je bila kot nalašč za
to, da je »po zvezdah« predaval tudi astronomsko navigacijo, kajti od tam
je bilo mogoče z instrumenti odlično določiti smer, oddaljenost in pozici-
jo raznih točk v okolici Ljubljane. Pa denimo, da je Hacquetova pripomba
le golo natolcevanje. Čemu potem vse to? Vprašanje ima en sam odgovor:
Gruber je gledal dovolj daleč v prihodnost, da je za stvari, ki se jih ni mo-
gel lotiti sam, priskrbel dovolj spretne strokovnjake.
Ker že govorimo o tržaški navtični šoli in njenem ustanovitelju je-
zuitu patru Orlandu,23 je treba poudariti, da je imela na začetku popolno-
ma navtični značaj. Ljubljanska »brodarska« šola je imela širši radij de-
lovanja, kar pomeni, da je bila njena usmeritev bolj široka, kajti bila je
usmerjena v vodne gradnje, ladjedelstvo, navtiko in navigacijo. Cilj obeh
šol je bilo pomorstvo. Torej je popolnoma mogoče, da sta šoli – in če že
ne šoli, vsaj oba jezuita – sodelovali v tem velikem cilju; do leta 1775 je to
sodelovanje teklo med Ljubljano in Trstom, naslednjih deset let pa med
Ljubljano in Reko, kamor je Orlando preselil svojo šolo z učenci vred.24
Samo mogoče? Tu pridemo zopet do izročila. Ing. Andrej Pegan je v svo-
ji izjavi izrecno poudaril, da je bila linijska ladja »Kaiser Karl VI.« graje-
na na Reki. Ne samo to. Pegan je po reškem izročilu, ki ga je preučeval vse
življenje, povzel, da so bile tam grajene »prve avstrijske bojne ladje«. Torej
je popolnoma naravno, da je Rečan Orlando lahko priskrbel Gruberju vse
načrte, ki jih je ta potreboval, in to od ladjedelnic, ki so ladje gradile. To
je le eden od primerov sodelovanja in dopolnjevanja dveh v pomorstvo
usmerjenih šol. Gotovo bi jih s podrobnejšim preučevanjem odkrili še več.
Popolnoma možno je na primer, da sta si jezuita delno delila tudi navtični
pouk. In tu nastane domneva, ki smo jo deloma že nakazali in ki je toliko
bolj verjetna, kolikor sta oba mislila na korist države. Med učenci tržaške
in kasneje reške navtične šole (za Reko se seznami dijakov sicer niso oh-
ranili, toda tudi tu ni moglo biti drugače kakor v Trstu) srečamo le redko
katerega, o katerem bi lahko vsaj s polovično gotovostjo domnevali, da je
kasneje postal vojnopomorski oficir. Avstrija pa je potrebovala šolane ofi-
cirje za nastajajočo vojno mornarico. Spočetka in deloma še v 19. stoletju
23 Pahor 1970, 44.
24 Pahor 1970, 45.
54
