Page 108 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 108
ksander Panjek in Ines Beguš
mah, kakor povedo podelilnice. S koparstvom na kroparski in jamni-
ški Jelovici je bilo zvezano značilno nosaštvo oglja – romarstvo ali
ramarstvo, ki so se ga poleg nekaterih možakov oprijele bajtarske in
kajžarske ženske iz Lajš, Podblice in z Jamnika. [Gašperšič 1959, 98]
V fužinarskih območjih so kajžarji torej delovali zlasti kot fužinski de-
lavci ali oglarji, mnogi drugi pa so se ukvarjali tudi z obrtjo, s podeželsko
trgovino in tovorništvom (Blaznik 1973, 201). Tako sta bili na območju ško-
fjeloškega gospostva dve vrsti kajžarjev. Eni so živeli v hribovitem svetu,
kjer jim je bilo kmetovanje pomemben vir dohodka. Druge najdemo v do-
linskem svetu, kjer so se naselili v bližini večjih vasi, tranzitnih poti in kjer
so bile možnosti za neagrarne dejavnosti, ki so jim predstavljale glavni po-
klic. Kmetje so za fužine ob Bistrici pri Kamniku še v 18. stoletju nabirali
in kopali rudo »za svoj račun«. S fužinarstvom so bili tesno povezani tovor-
niki, ki so v Železnike prevažali rudo in oglje, iz Železnikov pa fužinarske
izdelke (str. 180). Fužine izpod Jelovice so svoje izdelke tovorile največ čez
Bačo proti Gorici, Devinu in Vidmu ali čez Col proti Trstu in Reki. V glav-
nem so tod tovorili kmečki tovorniki in fužinarji (Šmitek 1989, 27, 30). Po-
leg dela v njih so torej kmetje opravljali tudi večji del transporta izdelkov
in polproizvodov gorenjske železarske ter tekstilne industrije, ki so bili de-
loma namenjeni izvozu, deloma pa takrat še majhnim severnojadranskim
ladjedelnicam (Pahor 1979, 33).
Poleg fužinarstva na območjih Gorenjske kot precej razširjeni dejavnosti
zasledimo platnarstvo in sitarstvo. Po pisanju Žontarja naj bi se v okoli-
ci Kranja že v 16. stoletju pojavile prve oblike založniškega sistema (nem.
Kaufsystem; angl. domestic system) v teh dveh dejavnostih.
Mestna obrt se je branila tudi proti novi obliki organizacije t. zv. zalo-
žništva, ki se je pojavilo pri nas v 16. stoletju ne le v trgovini s kovin-
skimi izdelki, marveč zlasti v panogah rokodelstva, ki so se v tej do-
bi močno razširile v kotlini Kranja. Predvsem najdemo v neposredni
okolici mesta platnarstvo in sitarstvo v vaseh: Huje, Klanec, Primsko-
vo, Gorenje, Britof, Čirčiče, Hrastje, Prebačevo, Labore, Breg, Dru-
lovka, Orehek, Stražišče in Gorenja Sava. Polagoma je nastalo neko
stalnejše razmerje med trgovcem in proizvajalcem na deželi. [Žontar
1982, 161]
V 18. stoletju je bil prisoten tudi založniški sistem produkcije nogavičar-
stva (Šorn 1984, 87–88, 89). Po pisanju Žontarja so v loškem gospostvu, ki
106
mah, kakor povedo podelilnice. S koparstvom na kroparski in jamni-
ški Jelovici je bilo zvezano značilno nosaštvo oglja – romarstvo ali
ramarstvo, ki so se ga poleg nekaterih možakov oprijele bajtarske in
kajžarske ženske iz Lajš, Podblice in z Jamnika. [Gašperšič 1959, 98]
V fužinarskih območjih so kajžarji torej delovali zlasti kot fužinski de-
lavci ali oglarji, mnogi drugi pa so se ukvarjali tudi z obrtjo, s podeželsko
trgovino in tovorništvom (Blaznik 1973, 201). Tako sta bili na območju ško-
fjeloškega gospostva dve vrsti kajžarjev. Eni so živeli v hribovitem svetu,
kjer jim je bilo kmetovanje pomemben vir dohodka. Druge najdemo v do-
linskem svetu, kjer so se naselili v bližini večjih vasi, tranzitnih poti in kjer
so bile možnosti za neagrarne dejavnosti, ki so jim predstavljale glavni po-
klic. Kmetje so za fužine ob Bistrici pri Kamniku še v 18. stoletju nabirali
in kopali rudo »za svoj račun«. S fužinarstvom so bili tesno povezani tovor-
niki, ki so v Železnike prevažali rudo in oglje, iz Železnikov pa fužinarske
izdelke (str. 180). Fužine izpod Jelovice so svoje izdelke tovorile največ čez
Bačo proti Gorici, Devinu in Vidmu ali čez Col proti Trstu in Reki. V glav-
nem so tod tovorili kmečki tovorniki in fužinarji (Šmitek 1989, 27, 30). Po-
leg dela v njih so torej kmetje opravljali tudi večji del transporta izdelkov
in polproizvodov gorenjske železarske ter tekstilne industrije, ki so bili de-
loma namenjeni izvozu, deloma pa takrat še majhnim severnojadranskim
ladjedelnicam (Pahor 1979, 33).
Poleg fužinarstva na območjih Gorenjske kot precej razširjeni dejavnosti
zasledimo platnarstvo in sitarstvo. Po pisanju Žontarja naj bi se v okoli-
ci Kranja že v 16. stoletju pojavile prve oblike založniškega sistema (nem.
Kaufsystem; angl. domestic system) v teh dveh dejavnostih.
Mestna obrt se je branila tudi proti novi obliki organizacije t. zv. zalo-
žništva, ki se je pojavilo pri nas v 16. stoletju ne le v trgovini s kovin-
skimi izdelki, marveč zlasti v panogah rokodelstva, ki so se v tej do-
bi močno razširile v kotlini Kranja. Predvsem najdemo v neposredni
okolici mesta platnarstvo in sitarstvo v vaseh: Huje, Klanec, Primsko-
vo, Gorenje, Britof, Čirčiče, Hrastje, Prebačevo, Labore, Breg, Dru-
lovka, Orehek, Stražišče in Gorenja Sava. Polagoma je nastalo neko
stalnejše razmerje med trgovcem in proizvajalcem na deželi. [Žontar
1982, 161]
V 18. stoletju je bil prisoten tudi založniški sistem produkcije nogavičar-
stva (Šorn 1984, 87–88, 89). Po pisanju Žontarja so v loškem gospostvu, ki
106
