Page 124 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 124
ksander Panjek in Ines Beguš
so potujoči trgovci, tako po deželi kot v tujini. Opravljali so tudi delo po-
tujočih obrtnikov in so na svojih potovanjih po podeželju popravljali staro
ter pokvarjeno leseno orodje (Golec 2018, 538). Lesno surovino so dajali
prostrani snežniški in kočevski gozdovi. Kmetje pod Snežnikom so imeli v
snežniških gozdovih služnostno pravico do merkantilnega lesa za prodajo
in trgovanje z lesnimi proizvodi.
Zaključek
Iz nabora gospodarskih dejavnosti, s katerimi se je novoveško kmečko pre-
bivalstvo na območju Goriške in Kranjske ukvarjalo poleg kmetijstva, je
mogoče ugotoviti precejšnjo raznovrstnost in gostoto panog, ki so sodile v
vse tri ekonomske sektorje: primarnega, sekundarnega in terciarnega. Tr-
dimo torej lahko, da sta bili raznolikost in razširjenost dejavnosti v obrav-
navanih deželah precej veliki. Večina dejavnosti, kot so živinoreja, izkori-
ščanje gozdnih površin, predelava pridelkov in surovin pa različne oblike
obrti ter transporta in podobno, je bila zastopana v vseh delih Kranjske in
na Goriškem. Nekaj pa je tudi takih, ki so lokalna specifika oziroma so na
določenih območjih bolj zastopana kot drugod.
V številnih primerih so na razvoj dejavnosti na določenem območju po-
zitivno vplivali naravni pogoji (npr. bogata rudninska območja, ugodni kli-
matski pogoji za rast določenih rastlin, vodotoki, ki so bili dovolj široki in
umirjeni za splavarjenje ali dovolj močni kot vir energije za industrijske
obrate ali enostavno kot vir vode, potrebne v proizvodnem procesu, preho-
dnost območij ipd.), ki jih lahko razumemo kot dejavnike lokacije ali pred-
pogoje. Svoj vpliv so imele tudi gospodarske in državne politike, in sicer
posebej v 18. stoletju. Nenazadnje pa sta pomembno in marsikdaj odločil-
no vlogo odigrali iznajdljivost in podjetnost posameznikov, družin in tudi
skupnosti, saj bi brez človeške iniciativnosti vseh teh dejavnosti ne moglo
biti.
Dejavnosti, ki sta se razvili ob bogatih nahajališčih rude, sta na primer
železarstvo in fužinarstvo, ki sta bila v glavnem zastopana na območju pre-
dalpskega prostora Kranjske in na Goriškem. Kmetje na Gorenjskem so se
sprva posluževali kopanja in obdelave rude, nagel razvoj fužinarstva pa je
povzročilo priseljevanje fužinarjev in kovačev iz bližnje Furlanije, kar je
privedlo do hitrega porasta kajžarskega in gostaškega prebivalstva, katerih
pripadnike so fužine zaposlovale kot kopače, tovornike in delavce. Posebno
mesto v rudarski panogi je imel rudnik živega srebra v Idriji, ki je z delo-
vanjem pričel konec 15. stoletja. Ta je pritegnil priseljensko delovno silo, a
je bil hkrati velik zaposlovalec okoliških kmetov, ki so delo v rudniku kom-
122
so potujoči trgovci, tako po deželi kot v tujini. Opravljali so tudi delo po-
tujočih obrtnikov in so na svojih potovanjih po podeželju popravljali staro
ter pokvarjeno leseno orodje (Golec 2018, 538). Lesno surovino so dajali
prostrani snežniški in kočevski gozdovi. Kmetje pod Snežnikom so imeli v
snežniških gozdovih služnostno pravico do merkantilnega lesa za prodajo
in trgovanje z lesnimi proizvodi.
Zaključek
Iz nabora gospodarskih dejavnosti, s katerimi se je novoveško kmečko pre-
bivalstvo na območju Goriške in Kranjske ukvarjalo poleg kmetijstva, je
mogoče ugotoviti precejšnjo raznovrstnost in gostoto panog, ki so sodile v
vse tri ekonomske sektorje: primarnega, sekundarnega in terciarnega. Tr-
dimo torej lahko, da sta bili raznolikost in razširjenost dejavnosti v obrav-
navanih deželah precej veliki. Večina dejavnosti, kot so živinoreja, izkori-
ščanje gozdnih površin, predelava pridelkov in surovin pa različne oblike
obrti ter transporta in podobno, je bila zastopana v vseh delih Kranjske in
na Goriškem. Nekaj pa je tudi takih, ki so lokalna specifika oziroma so na
določenih območjih bolj zastopana kot drugod.
V številnih primerih so na razvoj dejavnosti na določenem območju po-
zitivno vplivali naravni pogoji (npr. bogata rudninska območja, ugodni kli-
matski pogoji za rast določenih rastlin, vodotoki, ki so bili dovolj široki in
umirjeni za splavarjenje ali dovolj močni kot vir energije za industrijske
obrate ali enostavno kot vir vode, potrebne v proizvodnem procesu, preho-
dnost območij ipd.), ki jih lahko razumemo kot dejavnike lokacije ali pred-
pogoje. Svoj vpliv so imele tudi gospodarske in državne politike, in sicer
posebej v 18. stoletju. Nenazadnje pa sta pomembno in marsikdaj odločil-
no vlogo odigrali iznajdljivost in podjetnost posameznikov, družin in tudi
skupnosti, saj bi brez človeške iniciativnosti vseh teh dejavnosti ne moglo
biti.
Dejavnosti, ki sta se razvili ob bogatih nahajališčih rude, sta na primer
železarstvo in fužinarstvo, ki sta bila v glavnem zastopana na območju pre-
dalpskega prostora Kranjske in na Goriškem. Kmetje na Gorenjskem so se
sprva posluževali kopanja in obdelave rude, nagel razvoj fužinarstva pa je
povzročilo priseljevanje fužinarjev in kovačev iz bližnje Furlanije, kar je
privedlo do hitrega porasta kajžarskega in gostaškega prebivalstva, katerih
pripadnike so fužine zaposlovale kot kopače, tovornike in delavce. Posebno
mesto v rudarski panogi je imel rudnik živega srebra v Idriji, ki je z delo-
vanjem pričel konec 15. stoletja. Ta je pritegnil priseljensko delovno silo, a
je bil hkrati velik zaposlovalec okoliških kmetov, ki so delo v rudniku kom-
122
