Page 121 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 121
elka integrirane kmečke ekonomije: Kranjska in Goriška (16.–18. stoletje)
na Kranjskem omenil tudi Valvasor, in sicer precej podrobno zlasti na pri-
meru Cerkniškega jezera, kjer so sodelovali tako ribiči različnih gospodov
kakor tudi okoličani. V obeh primerih je šlo za kmečke ljudi.
Z rabo naravnih virov je povezana tudi prav posebna dejavnost, po kate-
ri kraški prostor izstopa tudi na mednarodni ravni. Kraški svet je že dolgo
znan po svojih jamah, ki so privabljale »radovedne avanturiste in razisko-
valce«, zaradi česar je jamski turizem na Krasu »najstarejša tovrstna dejav-
nost na svetu« (Kavrečič 2018, 251). Najbolj obiskana in najstarejša »turi-
stična jama« je Vilenica (Lokev pri Divači), kjer so tamkajšnji švarceneški
gospodje Petači verjetno že leta 1633 uvedli tudi vstopnino. Jame so naj-
bolje poznali okoliški kmečki prebivalci. Za Vilenico in druge jame vemo,
da so tamkajšnji kmetje delovali kot vodniki in svetilničarji proti plačilu
(str. 251). V drugi polovici 18. stoletja je obiskovalec lahko zapisal, da so
bili »domačini iz vasi Lokev vajeni voditi tujce v temne prostore«, za boljši
dostop v jamo so uredili tudi stopnice (str. 252). Pred 19. stoletjem so bile
obiskane tudi Črna jama (Magdalena, Postojna), Predjama in Briška jama
(Grotta Gigante, Briščiki pri Proseku) (Kavrečič 2018, 251–252; Shaw 2000,
42–45).
Zaključili bomo z manj poznanim in tudi malo upoštevanim virom do-
hodka kmečkega prebivalstva v terciarnem sektorju, to so zaslužki od opra-
vljanja javnih funkcij. V kranjskem devinskem gospostvu so imeli dodelan
sistem izvajanja postopkov na zemljiškem trgu, ki je pri prenosih lastni-
štva nad zemljišči in stavbami predvideval sodelovanje merilcev ter cenil-
cev. Meritve in cenitve so praviloma izvajali župani ter podžupani ali za-
priseženci. V postopku zasega travnika tomajskemu županu Ivanu Černe-
tu zaradi neporavnanih dolgov so natančno zabeležili stroške oz. plačila
(Panjek 2023):
Zapriseženim možem za stroške prehrane Lir 3
Plus županu Lir 9
Zaprisežencu Lir 6
Krajevnemu podžupanu Lir 1
Skupaj Lir 19
Primer kaže na to, kako je opravljanje uradnih dolžnosti na podeželju
predstavljalo vir dohodka za določene profile kmečkega prebivalstva. Tu
je župan prejel deset lir, zapriseženec sedem, podžupan pa dve, vključno s
povračilom stroškov za malico v vrednosti ene lire, ki jih je prejel vsak od
treh zapriseženih mož, ki so sodelovali v cenitvi. Za občutek povejmo, da je
119
na Kranjskem omenil tudi Valvasor, in sicer precej podrobno zlasti na pri-
meru Cerkniškega jezera, kjer so sodelovali tako ribiči različnih gospodov
kakor tudi okoličani. V obeh primerih je šlo za kmečke ljudi.
Z rabo naravnih virov je povezana tudi prav posebna dejavnost, po kate-
ri kraški prostor izstopa tudi na mednarodni ravni. Kraški svet je že dolgo
znan po svojih jamah, ki so privabljale »radovedne avanturiste in razisko-
valce«, zaradi česar je jamski turizem na Krasu »najstarejša tovrstna dejav-
nost na svetu« (Kavrečič 2018, 251). Najbolj obiskana in najstarejša »turi-
stična jama« je Vilenica (Lokev pri Divači), kjer so tamkajšnji švarceneški
gospodje Petači verjetno že leta 1633 uvedli tudi vstopnino. Jame so naj-
bolje poznali okoliški kmečki prebivalci. Za Vilenico in druge jame vemo,
da so tamkajšnji kmetje delovali kot vodniki in svetilničarji proti plačilu
(str. 251). V drugi polovici 18. stoletja je obiskovalec lahko zapisal, da so
bili »domačini iz vasi Lokev vajeni voditi tujce v temne prostore«, za boljši
dostop v jamo so uredili tudi stopnice (str. 252). Pred 19. stoletjem so bile
obiskane tudi Črna jama (Magdalena, Postojna), Predjama in Briška jama
(Grotta Gigante, Briščiki pri Proseku) (Kavrečič 2018, 251–252; Shaw 2000,
42–45).
Zaključili bomo z manj poznanim in tudi malo upoštevanim virom do-
hodka kmečkega prebivalstva v terciarnem sektorju, to so zaslužki od opra-
vljanja javnih funkcij. V kranjskem devinskem gospostvu so imeli dodelan
sistem izvajanja postopkov na zemljiškem trgu, ki je pri prenosih lastni-
štva nad zemljišči in stavbami predvideval sodelovanje merilcev ter cenil-
cev. Meritve in cenitve so praviloma izvajali župani ter podžupani ali za-
priseženci. V postopku zasega travnika tomajskemu županu Ivanu Černe-
tu zaradi neporavnanih dolgov so natančno zabeležili stroške oz. plačila
(Panjek 2023):
Zapriseženim možem za stroške prehrane Lir 3
Plus županu Lir 9
Zaprisežencu Lir 6
Krajevnemu podžupanu Lir 1
Skupaj Lir 19
Primer kaže na to, kako je opravljanje uradnih dolžnosti na podeželju
predstavljalo vir dohodka za določene profile kmečkega prebivalstva. Tu
je župan prejel deset lir, zapriseženec sedem, podžupan pa dve, vključno s
povračilom stroškov za malico v vrednosti ene lire, ki jih je prejel vsak od
treh zapriseženih mož, ki so sodelovali v cenitvi. Za občutek povejmo, da je
119
