Page 129 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 129
5
Brez izjeme: integrirana kmečka ekonomija
na Štajerskem (16.–18. stoletje)
Leonida Borondič
Univerza na Primorskem
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Štajersko so s sosedo Kranjsko povezovale pomembne prometne poti. Po-
sebej velja izpostaviti trgovino na dolge razdalje po t. i. ljubljanski cesti,
ki je že od srednjega veka vodila z ogrskih panonskih ravnic preko Ptuja,
Celja in Ljubljane do severnojadranskih pristanišč oz. Gorice, od koder se
je lahko po morju ali kopnem dostopalo do Beneške republike in drugih
italijanskih držav. Razume se, da je promet potekal tudi v obratni smeri.
Pomembna je bila tudi navezava v severno smer, to je na glavno mesto no-
tranjeavstrijskih dežel Gradec in, dlje, prestolnico Dunaj. Na Štajerskem
so bile poleg kopnih pomembne tudi rečne poti, ki so deželo povezovale s
Koroško na severozahodu in s Hrvaško na jugu.
V tem poglavju se obravnava omejuje na spodnjo oz. južno Štajersko, na-
tančneje na tisti del novoveške vojvodine, ki je danes v Sloveniji in mu bo-
mo v tem smislu rekli slovenska Štajerska, ne glede na etnične in jezikovne
razmere v zgodnjem novem veku. Namen poglavja je preveriti, ali je tudi na
štajerskem podeželju mogoče zaslediti razširjene in raznolike prakse udej-
stvovanja kmečkega prebivalstva v neagrarnih panogah ter nasploh v tržno
naravnanih dejavnostih. Na podlagi predstavljenih ugotovitev bo mogoče
presoditi, ali je tudi na slovenskem Štajerskem možno uporabiti koncept
integrirane kmečke ekonomije.
Pri pregledu literature o štajerskem prostoru je mogoče ugotoviti, da se
z obravnavano tematiko niso ukvarjali le zgodovinarji, temveč tudi pred-
stavniki drugih strok, kot so geografija, etnologija, arhivistika in druge.
Tema tega poglavja je v večini literature zastopana obrobno in le v le red-
kih delih zasledimo posebno pozornost na neagrarne dejavnosti ter kom-
biniranje različnih virov dohodka v kmečkih gospodinjstvih. Zaradi tega je
treba biti pri ugotavljanju prisotnosti zaposlitev izven domače kmetije po-
127
Brez izjeme: integrirana kmečka ekonomija
na Štajerskem (16.–18. stoletje)
Leonida Borondič
Univerza na Primorskem
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Štajersko so s sosedo Kranjsko povezovale pomembne prometne poti. Po-
sebej velja izpostaviti trgovino na dolge razdalje po t. i. ljubljanski cesti,
ki je že od srednjega veka vodila z ogrskih panonskih ravnic preko Ptuja,
Celja in Ljubljane do severnojadranskih pristanišč oz. Gorice, od koder se
je lahko po morju ali kopnem dostopalo do Beneške republike in drugih
italijanskih držav. Razume se, da je promet potekal tudi v obratni smeri.
Pomembna je bila tudi navezava v severno smer, to je na glavno mesto no-
tranjeavstrijskih dežel Gradec in, dlje, prestolnico Dunaj. Na Štajerskem
so bile poleg kopnih pomembne tudi rečne poti, ki so deželo povezovale s
Koroško na severozahodu in s Hrvaško na jugu.
V tem poglavju se obravnava omejuje na spodnjo oz. južno Štajersko, na-
tančneje na tisti del novoveške vojvodine, ki je danes v Sloveniji in mu bo-
mo v tem smislu rekli slovenska Štajerska, ne glede na etnične in jezikovne
razmere v zgodnjem novem veku. Namen poglavja je preveriti, ali je tudi na
štajerskem podeželju mogoče zaslediti razširjene in raznolike prakse udej-
stvovanja kmečkega prebivalstva v neagrarnih panogah ter nasploh v tržno
naravnanih dejavnostih. Na podlagi predstavljenih ugotovitev bo mogoče
presoditi, ali je tudi na slovenskem Štajerskem možno uporabiti koncept
integrirane kmečke ekonomije.
Pri pregledu literature o štajerskem prostoru je mogoče ugotoviti, da se
z obravnavano tematiko niso ukvarjali le zgodovinarji, temveč tudi pred-
stavniki drugih strok, kot so geografija, etnologija, arhivistika in druge.
Tema tega poglavja je v večini literature zastopana obrobno in le v le red-
kih delih zasledimo posebno pozornost na neagrarne dejavnosti ter kom-
biniranje različnih virov dohodka v kmečkih gospodinjstvih. Zaradi tega je
treba biti pri ugotavljanju prisotnosti zaposlitev izven domače kmetije po-
127
