Page 125 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 125
Zibelka integrirane kmečke ekonomije: Kranjska in Goriška (16.–18. stoletje)
binirali z delom na kmetiji, kot tudi kmečkih obrtnikov in prevoznikov, ki
so rudnik oskrbovali z obrtnimi izdelki, živežem, materialom ali zanj opra-
vljali prevozne storitve.
Za predalpski prostor zgodnjega novega veka velja omeniti še sitarstvo
in platnarstvo, nogavičarstvo ter druge podobne predelovalne dejavnosti,
ki so kmečko prebivalstvo zaposlovale v obliki založniškega sistema. Enako
obliko zaposlitve zasledimo tako v predalpskem prostoru Gorenjske kot
tudi v hribovitem in goratem svetu goriške grofije, kjer je poseben čezmejni
primer predstavljala industrija platna Linussio iz Tolmeča. Njena mreža
zaposlovanja na domu, zlasti ženskega prebivalstva, razpredena v sosednji
Furlaniji, je segala vse od Kanala v Posočju in do Goriških brd.
Svojevrsten primer predstavljajo še čipkarice na območju Idrije, ki so
še danes svetovno prepoznavne, in sviloprejstvo na Goriškem ter v delu
Kranjske, ki se je razvilo na podlagi ugodnih pogojev za rast murvinih dre-
ves, hrane za sviloprejke. Pri tem je imela v 18. stoletju vidno vlogo državna
politika, ki je kmete spodbujala k sajenju murv in gojenju kokonov, četudi
je bilo oboje prisotno že pred tem. Tudi tu je bil razvit založniški sistem, ki
je vključeval zaposlovanje ženskega dela kmečkega prebivalstva.
Čeprav smo v začetku omenili, da so bile različne oblike transporta zna-
čilne za obe obravnavani regiji, jih moramo za območje Krasa in Notranjske
klub temu posebej omeniti. Tu je namreč potekala glavna tranzitna pot, ki
je povezovala notranjost slovenskih dežel z morjem in Beneško republiko
čez Vipavsko dolino. Izjemno veliko število kmečkih tovornikov in prevo-
znikov najdemo ravno na tem območju. Na prevozno panogo so bile moč-
no vezane še ostale storitve, ki sodijo v terciarni sektor in v katerih so bili
dejavni kmečki prebivalci. Pri tem mislimo na trgovino na dolge in kratke
razdalje, tihotapstvo, ki ga pogosto srečamo tako na tranzitnih poteh kot
tudi ob beneški meji, gostilničarstvo in različne obrti. Kot zanimiv in spe-
cifičen primer za območje Krasa omenimo še razvoj jamskega turizma, ki
se je kot panoga razvil prav na Krasu in v katerem so imeli kmetje vlogo
vodnikov ter svetilničarjev za plačilo, in vključevanje v ladjedelniško pano-
go, v kateri so bili Kraševci in ponekod tudi Notranjci posebej cenjeni kot
podizvajalci in kooperanti zaradi svojih sposobnosti prepoznavanja kvali-
tetnega lesa ter izdelave izdelkov in polizdelkov za gradnjo ladij.
Poglejmo še dolenjski konec, kjer je smiselno izpostaviti suhorobarstvo
in kramarstvo, ki sta se med ribniškim in kočevskim kmečkim prebival-
stvom razširila na osnovi privilegija iz leta 1492. Tako že Valvasor našteva
lončarje, izdelovalce obročev, skled, žlic, škafov in drugih lesenih izdelkov.
Kasneje so se iz ene dejavnosti razvile bolj specializirane panoge, suhoro-
123
binirali z delom na kmetiji, kot tudi kmečkih obrtnikov in prevoznikov, ki
so rudnik oskrbovali z obrtnimi izdelki, živežem, materialom ali zanj opra-
vljali prevozne storitve.
Za predalpski prostor zgodnjega novega veka velja omeniti še sitarstvo
in platnarstvo, nogavičarstvo ter druge podobne predelovalne dejavnosti,
ki so kmečko prebivalstvo zaposlovale v obliki založniškega sistema. Enako
obliko zaposlitve zasledimo tako v predalpskem prostoru Gorenjske kot
tudi v hribovitem in goratem svetu goriške grofije, kjer je poseben čezmejni
primer predstavljala industrija platna Linussio iz Tolmeča. Njena mreža
zaposlovanja na domu, zlasti ženskega prebivalstva, razpredena v sosednji
Furlaniji, je segala vse od Kanala v Posočju in do Goriških brd.
Svojevrsten primer predstavljajo še čipkarice na območju Idrije, ki so
še danes svetovno prepoznavne, in sviloprejstvo na Goriškem ter v delu
Kranjske, ki se je razvilo na podlagi ugodnih pogojev za rast murvinih dre-
ves, hrane za sviloprejke. Pri tem je imela v 18. stoletju vidno vlogo državna
politika, ki je kmete spodbujala k sajenju murv in gojenju kokonov, četudi
je bilo oboje prisotno že pred tem. Tudi tu je bil razvit založniški sistem, ki
je vključeval zaposlovanje ženskega dela kmečkega prebivalstva.
Čeprav smo v začetku omenili, da so bile različne oblike transporta zna-
čilne za obe obravnavani regiji, jih moramo za območje Krasa in Notranjske
klub temu posebej omeniti. Tu je namreč potekala glavna tranzitna pot, ki
je povezovala notranjost slovenskih dežel z morjem in Beneško republiko
čez Vipavsko dolino. Izjemno veliko število kmečkih tovornikov in prevo-
znikov najdemo ravno na tem območju. Na prevozno panogo so bile moč-
no vezane še ostale storitve, ki sodijo v terciarni sektor in v katerih so bili
dejavni kmečki prebivalci. Pri tem mislimo na trgovino na dolge in kratke
razdalje, tihotapstvo, ki ga pogosto srečamo tako na tranzitnih poteh kot
tudi ob beneški meji, gostilničarstvo in različne obrti. Kot zanimiv in spe-
cifičen primer za območje Krasa omenimo še razvoj jamskega turizma, ki
se je kot panoga razvil prav na Krasu in v katerem so imeli kmetje vlogo
vodnikov ter svetilničarjev za plačilo, in vključevanje v ladjedelniško pano-
go, v kateri so bili Kraševci in ponekod tudi Notranjci posebej cenjeni kot
podizvajalci in kooperanti zaradi svojih sposobnosti prepoznavanja kvali-
tetnega lesa ter izdelave izdelkov in polizdelkov za gradnjo ladij.
Poglejmo še dolenjski konec, kjer je smiselno izpostaviti suhorobarstvo
in kramarstvo, ki sta se med ribniškim in kočevskim kmečkim prebival-
stvom razširila na osnovi privilegija iz leta 1492. Tako že Valvasor našteva
lončarje, izdelovalce obročev, skled, žlic, škafov in drugih lesenih izdelkov.
Kasneje so se iz ene dejavnosti razvile bolj specializirane panoge, suhoro-
123
