Page 127 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 127
Zibelka integrirane kmečke ekonomije: Kranjska in Goriška (16.–18. stoletje)
sledimo sezonske migrante, ki so »hodili poleti kosit, pozimi pa mlatit na
Hrvatsko« (Valenčič 1981, 254). Med svojimi predlogi za dopolnitev poli-
cijskega reda so na Kranjskem že sredi 16. stoletja omenjali tudi sezonske
migracije kot utečeno prakso samskih kmečkih fantov, za katero so predla-
gali prepoved in časovno omejitev. Tudi v tem primeru iz navedenega žal
ni mogoče nedvoumno sklepati, da bi šlo tudi za vrste dela v neagrarnih
panogah, čeprav je mogoče razumeti, da so bile prisotne. Argumentacijo je
Žontar slikovito povzel (1956–1957, 81):
Ko se pričenja poletno delo na polju, jo pobrišejo kmečki fantje iz de-
žele in nočejo pomagati staršem, ki so prisiljeni najemati dninarje.
Jeseni pa se vračajo sinovi domov in trosijo to, kar so starši s trudom
pridelali. Zato ne sme odslej brez dovoljenja zemljiške gosposke oditi
iz dežele na mlatev, trgatev ali drugo delo razen rokodelcev od sred-
postne nedelje do sv. Mihaela [od marca do konca septembra] noben
samski kmečki fant, ki je bival preko zime pri starših ali sorodnikih,
enako noben podružnik ali gostač, sicer jih zadene kazen, ko se vrne-
jo domov.
Na podlagi ugotovljene številčnosti in raznovrstnosti gospodarskih pa-
nog, katerih nabor smo v tem poglavju v primerjavi z dosedanjimi pregledi
(Beguš 2018a) še razširili, lahko ponovno potrdimo, da je koncept integri-
rane kmečke ekonomije mogoče aplicirati na območje Goriške in Kranjske
v zgodnjem novem veku. Kot je razvidno iz kontrolnega seznama dejavno-
sti (preglednica 4.6), je to možno potrditi ne le za zahodno Slovenijo kot
celoto, temveč tudi za vsako od obeh dežel posebej, saj različne vrste de-
javnosti najdemo tako v grofiji Goriški kot vojvodini Kranjski. Nenazadnje
smo ta koncept razvili tudi na podlagi zgodovinopisja in zgodovinske em-
pirije prav tega prostora.
125
sledimo sezonske migrante, ki so »hodili poleti kosit, pozimi pa mlatit na
Hrvatsko« (Valenčič 1981, 254). Med svojimi predlogi za dopolnitev poli-
cijskega reda so na Kranjskem že sredi 16. stoletja omenjali tudi sezonske
migracije kot utečeno prakso samskih kmečkih fantov, za katero so predla-
gali prepoved in časovno omejitev. Tudi v tem primeru iz navedenega žal
ni mogoče nedvoumno sklepati, da bi šlo tudi za vrste dela v neagrarnih
panogah, čeprav je mogoče razumeti, da so bile prisotne. Argumentacijo je
Žontar slikovito povzel (1956–1957, 81):
Ko se pričenja poletno delo na polju, jo pobrišejo kmečki fantje iz de-
žele in nočejo pomagati staršem, ki so prisiljeni najemati dninarje.
Jeseni pa se vračajo sinovi domov in trosijo to, kar so starši s trudom
pridelali. Zato ne sme odslej brez dovoljenja zemljiške gosposke oditi
iz dežele na mlatev, trgatev ali drugo delo razen rokodelcev od sred-
postne nedelje do sv. Mihaela [od marca do konca septembra] noben
samski kmečki fant, ki je bival preko zime pri starših ali sorodnikih,
enako noben podružnik ali gostač, sicer jih zadene kazen, ko se vrne-
jo domov.
Na podlagi ugotovljene številčnosti in raznovrstnosti gospodarskih pa-
nog, katerih nabor smo v tem poglavju v primerjavi z dosedanjimi pregledi
(Beguš 2018a) še razširili, lahko ponovno potrdimo, da je koncept integri-
rane kmečke ekonomije mogoče aplicirati na območje Goriške in Kranjske
v zgodnjem novem veku. Kot je razvidno iz kontrolnega seznama dejavno-
sti (preglednica 4.6), je to možno potrditi ne le za zahodno Slovenijo kot
celoto, temveč tudi za vsako od obeh dežel posebej, saj različne vrste de-
javnosti najdemo tako v grofiji Goriški kot vojvodini Kranjski. Nenazadnje
smo ta koncept razvili tudi na podlagi zgodovinopisja in zgodovinske em-
pirije prav tega prostora.
125
