Page 149 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 149
Brez izjeme: integrirana kmečka ekonomija na Štajerskem (16.–18. stoletje)
Preglednica 5.4 Kontrolni seznam dejavnosti v integrirani kmečki ekonomiji
na Štajerskem (16.–18. stoletje)
Sektor/dejavnost Štajerska
i. Specializacija kmetijske proizvodnje •
Povečana intenzivnost kmetijstva (brez prahe, mešana kultura . . .) •
Dninarsko delo v kmetijstvu (tudi sezonsko) in dolgotrajnejše pomožno delo •
na večjih kmetijah (dekle, hlapci . . .) •
Razširjanje/intenziviranje živinoreje •
Povečana intenzivnost izkoriščanja gozdnih površin (z dejavnostmi iz
primarnega sektorja, a tudi sekundarnega in terciarnega) •
Širjenje obdelovalne zemlje (krčenje srenjskih in gozdnih površin) •
Kamnolomi, premogovniki ipd. •
Ribištvo ?
i i. Predelava primarnih virov/pridelkov (vino, sir, mesni izdelki, oglje, apno . . .) •
Podeželska obrt •
Založništvo (protoindustrija) •
Delo v osredotočenih obratih (manufakture, fužine, rudniki . . .)
Sezonski migranti: mobilni obrtniki (zidarji . . .) •
Mezdno delo v modernem industrijskem sektorju
iii. Storitve na področju trgovine na srednjo in dolgo razdaljo (najem vlečne živine,
krma, gostilne in prenočišča . . .)
Transport blaga drugih lastnikov na kratko in srednjo razdaljo
Trgovanje z lastnimi pridelki in izdelki (vključno z nabavljenim blagom)
na kratko ter srednjo razdaljo
Krošnjarstvo (kramarstvo)
Tihotapstvo
Sezonski migranti: mobilni delavci (pristaniški težaki . . .)
Uradna, zaupna dela (merilci, cenilci, priče . . .)
Turizem
Kreditno poslovanje (sklepanje, prejemanje in dajanje posojil)
da je šlo za precej razširjeno obrt med kmečkim prebivalstvom. Viltuški
podložniki so živeli od lastne kmetije in prihodkov od mlina. Na območju
Pohorja in Kozjaka so prebivalci kuhali oglje ter ga prodajali.
Za terciarni sektor lahko povzamemo, da je kmečko prebivalstvo že od
začetka novega veka trgovalo z lastnimi pridelki in izdelki domače obrti.
Trgovanje ni potekalo samo v bližnjih trgih in mestih, pač pa so štajerski
podložniki trgovali tudi s primorskimi mesti. V tej trgovini je prevladovala
147
Preglednica 5.4 Kontrolni seznam dejavnosti v integrirani kmečki ekonomiji
na Štajerskem (16.–18. stoletje)
Sektor/dejavnost Štajerska
i. Specializacija kmetijske proizvodnje •
Povečana intenzivnost kmetijstva (brez prahe, mešana kultura . . .) •
Dninarsko delo v kmetijstvu (tudi sezonsko) in dolgotrajnejše pomožno delo •
na večjih kmetijah (dekle, hlapci . . .) •
Razširjanje/intenziviranje živinoreje •
Povečana intenzivnost izkoriščanja gozdnih površin (z dejavnostmi iz
primarnega sektorja, a tudi sekundarnega in terciarnega) •
Širjenje obdelovalne zemlje (krčenje srenjskih in gozdnih površin) •
Kamnolomi, premogovniki ipd. •
Ribištvo ?
i i. Predelava primarnih virov/pridelkov (vino, sir, mesni izdelki, oglje, apno . . .) •
Podeželska obrt •
Založništvo (protoindustrija) •
Delo v osredotočenih obratih (manufakture, fužine, rudniki . . .)
Sezonski migranti: mobilni obrtniki (zidarji . . .) •
Mezdno delo v modernem industrijskem sektorju
iii. Storitve na področju trgovine na srednjo in dolgo razdaljo (najem vlečne živine,
krma, gostilne in prenočišča . . .)
Transport blaga drugih lastnikov na kratko in srednjo razdaljo
Trgovanje z lastnimi pridelki in izdelki (vključno z nabavljenim blagom)
na kratko ter srednjo razdaljo
Krošnjarstvo (kramarstvo)
Tihotapstvo
Sezonski migranti: mobilni delavci (pristaniški težaki . . .)
Uradna, zaupna dela (merilci, cenilci, priče . . .)
Turizem
Kreditno poslovanje (sklepanje, prejemanje in dajanje posojil)
da je šlo za precej razširjeno obrt med kmečkim prebivalstvom. Viltuški
podložniki so živeli od lastne kmetije in prihodkov od mlina. Na območju
Pohorja in Kozjaka so prebivalci kuhali oglje ter ga prodajali.
Za terciarni sektor lahko povzamemo, da je kmečko prebivalstvo že od
začetka novega veka trgovalo z lastnimi pridelki in izdelki domače obrti.
Trgovanje ni potekalo samo v bližnjih trgih in mestih, pač pa so štajerski
podložniki trgovali tudi s primorskimi mesti. V tej trgovini je prevladovala
147
