Page 152 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 152
aša Henig Miščič, Leonida Borondič in Aleksander Panjek
ko starejše kot novejše sinteze koroške zgodovine ugotavljajo, da so se
kmetje na Koroškem v veliki meri posluževali oz. izkoriščali priložnosti za
zaslužek izven kmetije ter kmetijstva. Za razumevanje širšega gospodar-
skega okvira Koroške se lahko poslužimo podatkov, ki jih je predstavil Karl
Dinklage. Na podlagi njegove ocene je na začetku 18. stoletja na kmetij-
ske pridelke odpadlo le 16 vrednosti celotnega izvoza dežele Koroške, od
tega je 11 predstavljal izvoz goveda. Preostalih 84 vrednosti celotnega
izvoza je pripadalo rudarstvu in kovinskim izdelkom. Kmetijske pridelke
so večidel uporabljali za notranje potrebe na ravni dežele (Dinklage 1966,
137).
V nadaljevanju se bomo posvetili pregledu neagrarnih panog, ki so se
razvile na Koroškem in za katere imamo dokaze v literaturi. Preverili bo-
mo, ali in v kolikšni meri je koncept integrirane kmečke ekonomije mogoče
uporabiti za Koroško med 16. in 18. stoletjem. V ta namen bomo najprej na
kratko predstavili zgodovinsko literaturo, iz katere je mogoče izluščiti šir-
šo sliko na temo neagrarnih in nasploh s trgom povezanih dejavnosti koro-
ških kmetov. Pri tem smo se oprli tako na slovensko kot na avstrijsko lite-
raturo. Zatem prideta na vrsto oblika kmečke posesti in agrarna struktura,
ki tvorita temeljno ozadje za razumevanje obravnavanih pojavov v kmečki
ekonomiji. Osrednji del razprave je namenjen predstavitvi virov dohodka.
Najprej obravnavamo tiste iz primarnega sektorja, in sicer iz poljedelstva
in živinoreje, nato tiste, ki najneposredneje izhajajo iz rabe naravnih virov,
kot so gozdovi in ležišča rude, zatem sta na vrsti kmečka trgovina in tran-
sport (tovorništvo in prevozništvo), nazadnje pa še nekatere vrste obrti.
Sklepni del poglavja je namenjen ugotavljanju, ali je na osnovi pridoblje-
nih spoznanj koncept integrirane kmečke ekonomije mogoče utemeljeno
aplicirati tudi na Koroško.
Obravnavano območje zajema širši prostor zgodovinske dežele (vojvo-
dine) Koroške, in sicer tako del, ki je danes v Sloveniji, kakor tisti, ki je v
Avstriji, deloma pa tudi severni del Kanalske doline, ki se nahaja v Italiji.
Pozornost sicer namenjamo zlasti južni polovici nekdanje vojvodine Koro-
ške.
Zgodovinopisje in lokalne študije
Zanimanje zgodovinarjev za razvoj kmetijstva in položaja kmečkega pre-
bivalstva na Koroškem v zgodnjem novem veku se je začelo z obširno razi-
skavo Wilhelma Fresacherja v petdesetih let 20. stoletja. Posvetil se je raz-
iskovanju splošnega položaja kmečkega prebivalstva in spremembam, ki
jih je prinesel zgodnji novi vek. V središču njegove pozornosti je bil prav-
150
ko starejše kot novejše sinteze koroške zgodovine ugotavljajo, da so se
kmetje na Koroškem v veliki meri posluževali oz. izkoriščali priložnosti za
zaslužek izven kmetije ter kmetijstva. Za razumevanje širšega gospodar-
skega okvira Koroške se lahko poslužimo podatkov, ki jih je predstavil Karl
Dinklage. Na podlagi njegove ocene je na začetku 18. stoletja na kmetij-
ske pridelke odpadlo le 16 vrednosti celotnega izvoza dežele Koroške, od
tega je 11 predstavljal izvoz goveda. Preostalih 84 vrednosti celotnega
izvoza je pripadalo rudarstvu in kovinskim izdelkom. Kmetijske pridelke
so večidel uporabljali za notranje potrebe na ravni dežele (Dinklage 1966,
137).
V nadaljevanju se bomo posvetili pregledu neagrarnih panog, ki so se
razvile na Koroškem in za katere imamo dokaze v literaturi. Preverili bo-
mo, ali in v kolikšni meri je koncept integrirane kmečke ekonomije mogoče
uporabiti za Koroško med 16. in 18. stoletjem. V ta namen bomo najprej na
kratko predstavili zgodovinsko literaturo, iz katere je mogoče izluščiti šir-
šo sliko na temo neagrarnih in nasploh s trgom povezanih dejavnosti koro-
ških kmetov. Pri tem smo se oprli tako na slovensko kot na avstrijsko lite-
raturo. Zatem prideta na vrsto oblika kmečke posesti in agrarna struktura,
ki tvorita temeljno ozadje za razumevanje obravnavanih pojavov v kmečki
ekonomiji. Osrednji del razprave je namenjen predstavitvi virov dohodka.
Najprej obravnavamo tiste iz primarnega sektorja, in sicer iz poljedelstva
in živinoreje, nato tiste, ki najneposredneje izhajajo iz rabe naravnih virov,
kot so gozdovi in ležišča rude, zatem sta na vrsti kmečka trgovina in tran-
sport (tovorništvo in prevozništvo), nazadnje pa še nekatere vrste obrti.
Sklepni del poglavja je namenjen ugotavljanju, ali je na osnovi pridoblje-
nih spoznanj koncept integrirane kmečke ekonomije mogoče utemeljeno
aplicirati tudi na Koroško.
Obravnavano območje zajema širši prostor zgodovinske dežele (vojvo-
dine) Koroške, in sicer tako del, ki je danes v Sloveniji, kakor tisti, ki je v
Avstriji, deloma pa tudi severni del Kanalske doline, ki se nahaja v Italiji.
Pozornost sicer namenjamo zlasti južni polovici nekdanje vojvodine Koro-
ške.
Zgodovinopisje in lokalne študije
Zanimanje zgodovinarjev za razvoj kmetijstva in položaja kmečkega pre-
bivalstva na Koroškem v zgodnjem novem veku se je začelo z obširno razi-
skavo Wilhelma Fresacherja v petdesetih let 20. stoletja. Posvetil se je raz-
iskovanju splošnega položaja kmečkega prebivalstva in spremembam, ki
jih je prinesel zgodnji novi vek. V središču njegove pozornosti je bil prav-
150
