Page 153 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 153
Izziv gorskih kmetij: integrirana kmečka ekonomija na Koroškem (16.–18. stoletje)
ni položaj kmečkega prebivalstva. Njegovo delo izhaja iz težkega položaja
kmečkega prebivalstva zaradi splošnih sprememb v gospodarstvu na začet-
ku 16. stoletja ter dodatnih zahtev plemstva in države zaradi postopnega
uvajanja denarnega gospodarstva. Čeprav se ni posebej posvečal vprašanju
virov dohodka v kmečki ekonomiji, je opozoril, da je bilo za kmete iskanje
dodatnega vira zaslužka izjemnega pomena. Tako so v začetku novega veka
veliko lažje plačevali obveznosti do zemljiških gospodov in države (Fresa-
cher 1950; 1952; 1955).
Prvo temeljno delo, posvečeno pregledu zgodovine in razvoja kmetijstva
na Koroškem, v katerem se je avtor med drugim posvetil dejavnostim za
pridobivanje dodatnih virov dohodka, je izšlo leta 1966 izpod peresa Karla
Dinklageja. Uporabil je popise, sestavljene ob smrti posestnika oz. lastni-
ka kmetije ali ob predaji premoženja. Pri tem je bil pozoren tudi na druge
dejavnosti kmetov, ne le na obdelovanje zemlje (Dinklage 1966). Leta 2015
je Hanisch-Wolfram v okviru splošnega pregleda zgodovine Koroške ob-
javil novejšo študijo; v njej se je osredotočil na neagrarne dejavnosti med
koroškimi kmeti.
Vpogled v zgodovino vključevanja in delovanja kmetov v neagrarnih pa-
nogah na Koroškem nam omogočajo tudi posamezne študije, ki obravna-
vajo teme, kot so kmečka trgovina na dolge in kratke relacije, tihotapstvo,
tovorništvo ter furmanstvo in kmečka obrt (Michor 1950–1951; Braumül-
ler 1967; Fresacher 1975; Panjek 2000). Poleg tega so za naš namen zelo ko-
ristne lokalne študije, saj vsebujejo zgodovinske preglede različnih mest
in trgov ter hkrati obravnavajo tudi nekatera vprašanja, ki so povezana z
delovanjem podeželskega prebivalstva na različnih krajih izven agrarnih
območij. V to kategorijo spada na primer študija o Ziljski dolini, ki se ji
bomo posvetili v nadaljevanju (Michor 1950–1951; Wiesflecker 2008; 2009;
Sereinig in Sketelj 2017).
Na podlagi omemb v pregledani literaturi je mogoče ugotoviti, da je bila
izmed vseh neagrarnih dejavnosti najbolj zastopana kmečka trgovina, dru-
go mesto pa zasedajo dejavnosti, povezane s transportom (tovorništvo in
prevozništvo). Kot razširjeni vir dohodkov so navedene dejavnosti, pove-
zane z gospodarjenjem z gozdom in s pravicami do uporabe lesa. Kmečka
trgovina je bila v literaturi obravnavana tudi v povezavi z vprašanjem kon-
kurence med trgi in mesti na eni ter podeželsko okolico na drugi strani.
Tako je na primer v delih Jožeta Žontarja, Waltherja Fresacherja in Her-
berta Hassingerja, v katerih se sicer osredotočajo na mesto Beljak, a ima v
njih pomembno vlogo kmečka trgovina (Žontar 1960; Fresacher 1975; Has-
singer 1976). Na študije navedenih avtorjev se navezuje članek Miroslava
151
ni položaj kmečkega prebivalstva. Njegovo delo izhaja iz težkega položaja
kmečkega prebivalstva zaradi splošnih sprememb v gospodarstvu na začet-
ku 16. stoletja ter dodatnih zahtev plemstva in države zaradi postopnega
uvajanja denarnega gospodarstva. Čeprav se ni posebej posvečal vprašanju
virov dohodka v kmečki ekonomiji, je opozoril, da je bilo za kmete iskanje
dodatnega vira zaslužka izjemnega pomena. Tako so v začetku novega veka
veliko lažje plačevali obveznosti do zemljiških gospodov in države (Fresa-
cher 1950; 1952; 1955).
Prvo temeljno delo, posvečeno pregledu zgodovine in razvoja kmetijstva
na Koroškem, v katerem se je avtor med drugim posvetil dejavnostim za
pridobivanje dodatnih virov dohodka, je izšlo leta 1966 izpod peresa Karla
Dinklageja. Uporabil je popise, sestavljene ob smrti posestnika oz. lastni-
ka kmetije ali ob predaji premoženja. Pri tem je bil pozoren tudi na druge
dejavnosti kmetov, ne le na obdelovanje zemlje (Dinklage 1966). Leta 2015
je Hanisch-Wolfram v okviru splošnega pregleda zgodovine Koroške ob-
javil novejšo študijo; v njej se je osredotočil na neagrarne dejavnosti med
koroškimi kmeti.
Vpogled v zgodovino vključevanja in delovanja kmetov v neagrarnih pa-
nogah na Koroškem nam omogočajo tudi posamezne študije, ki obravna-
vajo teme, kot so kmečka trgovina na dolge in kratke relacije, tihotapstvo,
tovorništvo ter furmanstvo in kmečka obrt (Michor 1950–1951; Braumül-
ler 1967; Fresacher 1975; Panjek 2000). Poleg tega so za naš namen zelo ko-
ristne lokalne študije, saj vsebujejo zgodovinske preglede različnih mest
in trgov ter hkrati obravnavajo tudi nekatera vprašanja, ki so povezana z
delovanjem podeželskega prebivalstva na različnih krajih izven agrarnih
območij. V to kategorijo spada na primer študija o Ziljski dolini, ki se ji
bomo posvetili v nadaljevanju (Michor 1950–1951; Wiesflecker 2008; 2009;
Sereinig in Sketelj 2017).
Na podlagi omemb v pregledani literaturi je mogoče ugotoviti, da je bila
izmed vseh neagrarnih dejavnosti najbolj zastopana kmečka trgovina, dru-
go mesto pa zasedajo dejavnosti, povezane s transportom (tovorništvo in
prevozništvo). Kot razširjeni vir dohodkov so navedene dejavnosti, pove-
zane z gospodarjenjem z gozdom in s pravicami do uporabe lesa. Kmečka
trgovina je bila v literaturi obravnavana tudi v povezavi z vprašanjem kon-
kurence med trgi in mesti na eni ter podeželsko okolico na drugi strani.
Tako je na primer v delih Jožeta Žontarja, Waltherja Fresacherja in Her-
berta Hassingerja, v katerih se sicer osredotočajo na mesto Beljak, a ima v
njih pomembno vlogo kmečka trgovina (Žontar 1960; Fresacher 1975; Has-
singer 1976). Na študije navedenih avtorjev se navezuje članek Miroslava
151
