Page 151 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 151
6
Izziv gorskih kmetij: integrirana kmečka
ekonomija na Koroškem (16.–18. stoletje)
Nataša Henig Miščič
Inštitut za novejšo zgodovino in Univerza na Primorskem
Leonida Borondič
Univerza na Primorskem
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Koroška je predstavljala pomembno vozlišče različnih trgovskih poti. Pove-
zovala je severne in vzhodne dele Habsburške monarhije s tujimi trgi, pred-
vsem z Beneško republiko in drugimi območji Italije, preko razmeroma lah-
ko prehodnih alpskih prelazov (Tablja/Pontebba/Pontafel, Plöcken/Monte
Croce Carnico, Korensko sedlo, Jezerski vrh, Ljubelj) in dolin (Kanalska,
Lesna in Ziljska dolina). S trgovinskega in prometnega vidika je torej pred-
stavljala ugodno okolje za vključevanje kmečkega prebivalstva v neagrar-
ne panoge. Poleg trgovine sta bili tovorništvo in prevozništvo dejavnosti,
ki sta bili najbolj pogojeni z razvitostjo in s kvaliteto prometnih povezav.
Habsburška monarhija je tekom 17. stoletja postala vse bolj povezana in
enotnejša država, kar je pozitivno vplivalo na organizacijo prometa in po-
sledično tudi na omenjene neagrarne dejavnosti kmetov (Holz 2008, 267).
Po drugi strani velja Koroška v literaturi za vzorčen primer agrarne
strukture, za katero so značilne velike nedeljive kmetije, ki so vključe-
vale njivske, travniške, pašne in gozdne površine (Albera 2011). Tovrstna
kmetija je bila z gospodarskega in s prehranskega vidika vsaj potencialno
samozadostna, zaradi česar predstavlja poseben izziv z vidika uporabnosti
koncepta integrirane kmečke ekonomije. Poraja se namreč vprašanje, ali
so se kmetje na Koroškem posluževali kombiniranja dejavnosti in virov
dohodka med agrarnimi ter neagrarnimi panogami. Zgodovinopisje doka-
zuje, da je bilo poleg velikih kmetij na Koroškem tudi veliko število kmetov
z manjšimi kmetijskimi obrati. Na podlagi literature, ki jo bomo v nadalje-
vanju predstavili, lahko pridemo do informacij in interpretacij o kmečkih
dejavnostih izven agrarnih panog v obdobju med 16. ter 18. stoletjem. Ta-
149
Izziv gorskih kmetij: integrirana kmečka
ekonomija na Koroškem (16.–18. stoletje)
Nataša Henig Miščič
Inštitut za novejšo zgodovino in Univerza na Primorskem
Leonida Borondič
Univerza na Primorskem
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Koroška je predstavljala pomembno vozlišče različnih trgovskih poti. Pove-
zovala je severne in vzhodne dele Habsburške monarhije s tujimi trgi, pred-
vsem z Beneško republiko in drugimi območji Italije, preko razmeroma lah-
ko prehodnih alpskih prelazov (Tablja/Pontebba/Pontafel, Plöcken/Monte
Croce Carnico, Korensko sedlo, Jezerski vrh, Ljubelj) in dolin (Kanalska,
Lesna in Ziljska dolina). S trgovinskega in prometnega vidika je torej pred-
stavljala ugodno okolje za vključevanje kmečkega prebivalstva v neagrar-
ne panoge. Poleg trgovine sta bili tovorništvo in prevozništvo dejavnosti,
ki sta bili najbolj pogojeni z razvitostjo in s kvaliteto prometnih povezav.
Habsburška monarhija je tekom 17. stoletja postala vse bolj povezana in
enotnejša država, kar je pozitivno vplivalo na organizacijo prometa in po-
sledično tudi na omenjene neagrarne dejavnosti kmetov (Holz 2008, 267).
Po drugi strani velja Koroška v literaturi za vzorčen primer agrarne
strukture, za katero so značilne velike nedeljive kmetije, ki so vključe-
vale njivske, travniške, pašne in gozdne površine (Albera 2011). Tovrstna
kmetija je bila z gospodarskega in s prehranskega vidika vsaj potencialno
samozadostna, zaradi česar predstavlja poseben izziv z vidika uporabnosti
koncepta integrirane kmečke ekonomije. Poraja se namreč vprašanje, ali
so se kmetje na Koroškem posluževali kombiniranja dejavnosti in virov
dohodka med agrarnimi ter neagrarnimi panogami. Zgodovinopisje doka-
zuje, da je bilo poleg velikih kmetij na Koroškem tudi veliko število kmetov
z manjšimi kmetijskimi obrati. Na podlagi literature, ki jo bomo v nadalje-
vanju predstavili, lahko pridemo do informacij in interpretacij o kmečkih
dejavnostih izven agrarnih panog v obdobju med 16. ter 18. stoletjem. Ta-
149
