Page 57 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
dnimi dejavniki (zemlja, delo, kapital) in vključuje odnose med posamezni-
ki. Obseg izbir, ki se preiskujejo v družini kot znak iniciativnosti, običajno
vključuje odločitve o poroki (svoboda v nasprotju z omejitvami skupnosti,
gospodov, cerkva), dedovanje (prosto določanje dedičev) ter vlogo in pravi-
ce žensk (zakonska delitev premoženja in pravna sposobnost razpolaganja
z njim). Upoštevata se tudi razporeditev delovnega časa v gospodinjstvu
med družinskimi člani in njihova posledična različna vključenost v trg de-
la na podlagi starosti ter spola (mezdno delo, neagrarna proizvodnja, po-
klici v življenjskem ciklu, naloge glede na spol), pri čemer se močno pre-
pletata sferi družinskega in tržno usmerjenega vedenja. Na gospodarsko
iniciativnost kažeta tudi geografska mobilnost (izpričuje svobodo gibanja
in individualno podjetnost) in družbena mobilnost (nakazuje oddaljeva-
nje od neprofitne miselnosti). Predmeti ugodja in luksuza, ki se najdejo v
zapuščinskih inventarjih, se obravnavajo kot materialni dokaz o iniciativ-
nosti njihovega lastnika (izkazujejo potrošnjo, osvobojeno od preživetvene
miselnosti, ki se izogiba trgom).
Jasno je, da tako pestrega nabora sledi, znakov in dokazov ni enostav-
no meriti, zato so primerjave težavne, še posebej na kvantitativni ravni.
Kljub temu je mogoče ugotoviti – pri čemer angleški in nizozemski kmetje
ne potrebujejo potrditve –, da kmetje po vsej Evropi izkazujejo gospodar-
sko iniciativnost, saj so enega ali več omenjenih kazalnikov zaznali v dol-
gem in po vsej verjetnosti nepopolnem seznamu držav, kot so Italija, Por-
tugalska, Španija, Nemčija, Francija, Švica, Norveška, Švedska, Avstrija,
Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska in Rusija (Blanchard 1997; Sreeniva-
san 2004; Ogilvie 2014; Cerman 2012; Béaur idr.. 2013; Broad in Schuurman
2014; Ebert in Troßbach 2016; Panjek, Larsson in Mocarelli 2017; Mocarelli
in Ongaro 2020).
Skepsa in celo zavračanje možnosti, da bi kmetje lahko uveljavili kakršno
koli iniciativnost, sta še posebej močna v zvezi z vzhodnim delom Evro-
pe, in sicer zlasti zaradi tamkajšnjega režima »drugega tlačanstva«. Zato
je posebej pomemben poskus Markusa Cermana, da bi na široki podlagi
starejše in novejše zgodovinske literature iz teh dežel ta pogled razgradil
(2012). Svojo močno kritiko je usmeril proti »pojmu temeljnega ›agrarne-
ga dualizma‹ med zahodno in vzhodno Evropo v starem režimu [. . .], po
katerem je zahodni model predstavljal liberalno modernost, vzhod pa po-
novno fevdalizacijo in avtoritarizem« (str. 1). V srednjevzhodni in vzhodni
Evropi je bila, obratno, institucionalna geografija zelo raznolika, saj so bila
lastninska razmerja in razmerja moči med zemljiškimi gospodi ter kmeti
različna in so se spreminjala tudi skozi čas, podobno kot v zahodni in južni
55
dnimi dejavniki (zemlja, delo, kapital) in vključuje odnose med posamezni-
ki. Obseg izbir, ki se preiskujejo v družini kot znak iniciativnosti, običajno
vključuje odločitve o poroki (svoboda v nasprotju z omejitvami skupnosti,
gospodov, cerkva), dedovanje (prosto določanje dedičev) ter vlogo in pravi-
ce žensk (zakonska delitev premoženja in pravna sposobnost razpolaganja
z njim). Upoštevata se tudi razporeditev delovnega časa v gospodinjstvu
med družinskimi člani in njihova posledična različna vključenost v trg de-
la na podlagi starosti ter spola (mezdno delo, neagrarna proizvodnja, po-
klici v življenjskem ciklu, naloge glede na spol), pri čemer se močno pre-
pletata sferi družinskega in tržno usmerjenega vedenja. Na gospodarsko
iniciativnost kažeta tudi geografska mobilnost (izpričuje svobodo gibanja
in individualno podjetnost) in družbena mobilnost (nakazuje oddaljeva-
nje od neprofitne miselnosti). Predmeti ugodja in luksuza, ki se najdejo v
zapuščinskih inventarjih, se obravnavajo kot materialni dokaz o iniciativ-
nosti njihovega lastnika (izkazujejo potrošnjo, osvobojeno od preživetvene
miselnosti, ki se izogiba trgom).
Jasno je, da tako pestrega nabora sledi, znakov in dokazov ni enostav-
no meriti, zato so primerjave težavne, še posebej na kvantitativni ravni.
Kljub temu je mogoče ugotoviti – pri čemer angleški in nizozemski kmetje
ne potrebujejo potrditve –, da kmetje po vsej Evropi izkazujejo gospodar-
sko iniciativnost, saj so enega ali več omenjenih kazalnikov zaznali v dol-
gem in po vsej verjetnosti nepopolnem seznamu držav, kot so Italija, Por-
tugalska, Španija, Nemčija, Francija, Švica, Norveška, Švedska, Avstrija,
Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska in Rusija (Blanchard 1997; Sreeniva-
san 2004; Ogilvie 2014; Cerman 2012; Béaur idr.. 2013; Broad in Schuurman
2014; Ebert in Troßbach 2016; Panjek, Larsson in Mocarelli 2017; Mocarelli
in Ongaro 2020).
Skepsa in celo zavračanje možnosti, da bi kmetje lahko uveljavili kakršno
koli iniciativnost, sta še posebej močna v zvezi z vzhodnim delom Evro-
pe, in sicer zlasti zaradi tamkajšnjega režima »drugega tlačanstva«. Zato
je posebej pomemben poskus Markusa Cermana, da bi na široki podlagi
starejše in novejše zgodovinske literature iz teh dežel ta pogled razgradil
(2012). Svojo močno kritiko je usmeril proti »pojmu temeljnega ›agrarne-
ga dualizma‹ med zahodno in vzhodno Evropo v starem režimu [. . .], po
katerem je zahodni model predstavljal liberalno modernost, vzhod pa po-
novno fevdalizacijo in avtoritarizem« (str. 1). V srednjevzhodni in vzhodni
Evropi je bila, obratno, institucionalna geografija zelo raznolika, saj so bila
lastninska razmerja in razmerja moči med zemljiškimi gospodi ter kmeti
različna in so se spreminjala tudi skozi čas, podobno kot v zahodni in južni
55
