Page 58 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
eksander Panjek
Evropi. Razlikovanje med dvema Evropama na osnovi ločnice na reki Labi
(angl. Elbe-divide) v zgodnjenovoveških podeželskih družbah ni nič druge-
ga kot poenostavljena koncepcija, ki nima podlage v zgodovinskih doka-
zih. Posledično je poenostavljena tudi »dualistična« predstava Evrope, ki
iz nje izhaja. Agrarni sistem in sistem razmerja moči, kakršen je poznan
pod oznako »drugo tlačanstvo«, je mogoče zaznati tudi zahodno in sever-
no od ločnice na Labi, in sicer v Nemčiji in južni Skandinaviji, medtem ko
je bilo v srednjevzhodni in vzhodni Evropi po Cermanovem mnenju pravo
tlačanstvo izjema, ne pa pravilo. Zato je predlagal, da bi sam izraz »drugo
tlačanstvo« nadomestili s »pridvorno gospostvo« (angl. demesne lordship,
nem. Gutsherrschaft),⁹ kmetov pa naj ne bi opredeljevali kot »tlačane« (an-
gl. serfs), temveč kot »podložnike«, skladno s tem, kako jih večinoma po-
imenujejo zgodovinski viri s teh območij. Kot najmanj pa bi bilo treba pre-
vidneje razlikovati med obema kategorijama. Ugotavljal je, da »dualizma
v agrarni strukturi in pojmovanja drugega tlačanstva, nespremenjenega
skozi tristo let, ni več mogoče ohraniti kot splošno veljavno interpretaci-
jo« (str. 130). V večini izmed regionalnih in lokalnih različic odnosa med
gospodom ter kmetom je slednji v resnici imel možnost pridelave agrarnih
presežkov, industrijskih kultur in njihovega trženja, ukvarjanja z neagrar-
nimi dejavnostmi za trg, dedovanja, nakupa ter prodaje posesti in zemljišč
ter je vse to tudi uresničeval. Skratka, raznoliki agrarni režimi so v vzho-
dnem delu Evrope puščali dovolj prostora za kmečko gospodarsko inicia-
tivnost.
Tradicionalni opisi navajajo pomanjkanje tržne usmerjenosti in ome-
jene gospodarske možnosti kmetijstva, ki je slonelo na kmetih zaku-
pnikih, ter nenaklonjenost trgu kot [. . .] negativne posledice pridvor-
⁹ Uveljavljena interpretacija zagovarja tezo, da je zlasti od 16. stoletja dalje v srednjevzhodni
in vzhodni Evropi podložniški sistem z rastočimi prisilnimi delovnimi obveznostmi, to je
tlake (drugo tlačanstvo, nova nesvoboda), postajal čedalje strožji. Hkrati se je uveljavila no-
va oblika gosposke ekonomije, ki spominja na srednjeveško pridvorno gospodarstvo, a se
od njega bistveno razlikuje po tem, da je bila tokrat proizvodnja velikega, na tlaki slonečega
gospodarskega obrata namenjena trgu (ne pa samozadostnosti). Poleg tega se taka obli-
ka gospodarjenja ni omejevala na kmetijstvo, temveč se je uporabljala tudi v industrijskih
obratih. Za vmesno stvarnost (med zahodno in vzhodno različico ekonomije gospostva) je
bil predlagan izraz Wirtschaftsherrshaft (nem.) (Hoffmann 1958), ki bi ga lahko prevedli s
»pristavno gospostvo«. Po Vilfanu so bila »prizadevanja za obnovo pridvornega gospodar-
stva« na Slovenskem odsotna, razen v Prekmurju (1980c, 197–199), podobno je bilo tudi
drugje v notranjeavstrijskih deželah (Panjek 2004, 58–59). O teh temah glej tudi Cerman
(2011) in Panjek (2011).
56
Evropi. Razlikovanje med dvema Evropama na osnovi ločnice na reki Labi
(angl. Elbe-divide) v zgodnjenovoveških podeželskih družbah ni nič druge-
ga kot poenostavljena koncepcija, ki nima podlage v zgodovinskih doka-
zih. Posledično je poenostavljena tudi »dualistična« predstava Evrope, ki
iz nje izhaja. Agrarni sistem in sistem razmerja moči, kakršen je poznan
pod oznako »drugo tlačanstvo«, je mogoče zaznati tudi zahodno in sever-
no od ločnice na Labi, in sicer v Nemčiji in južni Skandinaviji, medtem ko
je bilo v srednjevzhodni in vzhodni Evropi po Cermanovem mnenju pravo
tlačanstvo izjema, ne pa pravilo. Zato je predlagal, da bi sam izraz »drugo
tlačanstvo« nadomestili s »pridvorno gospostvo« (angl. demesne lordship,
nem. Gutsherrschaft),⁹ kmetov pa naj ne bi opredeljevali kot »tlačane« (an-
gl. serfs), temveč kot »podložnike«, skladno s tem, kako jih večinoma po-
imenujejo zgodovinski viri s teh območij. Kot najmanj pa bi bilo treba pre-
vidneje razlikovati med obema kategorijama. Ugotavljal je, da »dualizma
v agrarni strukturi in pojmovanja drugega tlačanstva, nespremenjenega
skozi tristo let, ni več mogoče ohraniti kot splošno veljavno interpretaci-
jo« (str. 130). V večini izmed regionalnih in lokalnih različic odnosa med
gospodom ter kmetom je slednji v resnici imel možnost pridelave agrarnih
presežkov, industrijskih kultur in njihovega trženja, ukvarjanja z neagrar-
nimi dejavnostmi za trg, dedovanja, nakupa ter prodaje posesti in zemljišč
ter je vse to tudi uresničeval. Skratka, raznoliki agrarni režimi so v vzho-
dnem delu Evrope puščali dovolj prostora za kmečko gospodarsko inicia-
tivnost.
Tradicionalni opisi navajajo pomanjkanje tržne usmerjenosti in ome-
jene gospodarske možnosti kmetijstva, ki je slonelo na kmetih zaku-
pnikih, ter nenaklonjenost trgu kot [. . .] negativne posledice pridvor-
⁹ Uveljavljena interpretacija zagovarja tezo, da je zlasti od 16. stoletja dalje v srednjevzhodni
in vzhodni Evropi podložniški sistem z rastočimi prisilnimi delovnimi obveznostmi, to je
tlake (drugo tlačanstvo, nova nesvoboda), postajal čedalje strožji. Hkrati se je uveljavila no-
va oblika gosposke ekonomije, ki spominja na srednjeveško pridvorno gospodarstvo, a se
od njega bistveno razlikuje po tem, da je bila tokrat proizvodnja velikega, na tlaki slonečega
gospodarskega obrata namenjena trgu (ne pa samozadostnosti). Poleg tega se taka obli-
ka gospodarjenja ni omejevala na kmetijstvo, temveč se je uporabljala tudi v industrijskih
obratih. Za vmesno stvarnost (med zahodno in vzhodno različico ekonomije gospostva) je
bil predlagan izraz Wirtschaftsherrshaft (nem.) (Hoffmann 1958), ki bi ga lahko prevedli s
»pristavno gospostvo«. Po Vilfanu so bila »prizadevanja za obnovo pridvornega gospodar-
stva« na Slovenskem odsotna, razen v Prekmurju (1980c, 197–199), podobno je bilo tudi
drugje v notranjeavstrijskih deželah (Panjek 2004, 58–59). O teh temah glej tudi Cerman
(2011) in Panjek (2011).
56
