Page 59 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
nega gospostva. [. . .] Študije, ki so na voljo za Brandenburg, Šlezijo,
Poljsko, Madžarsko, Češko, Moravsko in Rusijo, kažejo gospodarsko
neodvisnost, uspešno udeležbo na trgu, izrabljanje tržnih nihanj in
gibanja cen ter visoko stopnjo tržne vključenosti gruntarjev in ma-
lih kmetov, s čimer so nekateri izmed njih obogateli. [. . .] Na voljo
je že več kot dovolj dokazov za to, da so kmetje izkoristili priložno-
sti, ki jih je ponujala komercialna infrastruktura. Bili so torej daleč
od trgu nenaklonjenih kmetov, kot se jih je predstavljalo v določe-
nih znanstvenih tradicijah, ki so trdile, da je to bila posledica prid-
vornega gospostva. [. . .] Območja s protoindustrijsko proizvodnjo je
mogoče najti v skoraj vseh deželah in tak razvoj je bil kompatibilen
celo s polno razvitim pridvornim gospodarstvom [. . .]. Znatni deleži
podeželskega prebivalstva so bili dejavni zunaj poljedelstva [. . .]. Naj-
pomembnejša ugotovitev, ki jo je treba potegniti, je, da se je kmečko
prebivalstvo redno vključevalo na trg in da je bilo zmožno samostoj-
nega odločanja o proizvodnih in gospodarskih strategijah tudi na ob-
močjih pridvornega gospostva in komercialno naravnane pridvorne
ekonomije. [Cerman 2012, 108–111]
Lahko se strinjamo s Cermanovo kritičnostjo do starih dualističnih po-
gledov na podeželske družbe, do splošne zaostalosti in pomanjkanja pod-
jetniške svobode na vzhodu kakor tudi z njegovo prepričljivo argumenta-
cijo, da je tudi med kmečkim prebivalstvom srednjevzhodne in vzhodne
Evrope v veliki meri mogoče najti ekonomsko iniciativnost. A to strinja-
nje ne sme zasenčiti neizpodbitnega dejstva, da je tako na vzhodu kot na
zahodu, tako na severu kot na jugu celine regionalno in lokalno instituci-
onalno okolje (agrarna struktura, pravni režim) vplivalo na obseg kmečke
iniciativnosti, čeprav je ni preprečevalo. »Individualne izbire kmetov«, kot
je poudarila Sheilagh Ogilvie, »ne pomenijo, ne v teoriji ne v praksi, da so
bile gospoščinske omejitve nepomembne«, saj so zemljiški gospodje lahko
posredovali in vsilili spoštovanje predpisov, ki so krnili udejanjanje izbir.
Po njenem mnenju je »večina gospoščinskih sistemov uveljavljala kakšne
omejitve«. Specifična stvarnost je torej vselej bila rezultat ciljev in dejanj
kmetov ter zemljiških gospodov v nenehni interakciji izbir in omejitev. »Da
bi razumeli vpliv gospoščinskih institucij na podeželske družbe, moramo
priznati, da so se podložniki odločali in da so gospoščinske restrikcije te
odločitve omejevale – čeprav na različne načine v različnih časih in krajih«
(Ogilvie 2014, 288–289).
Najboljši način za obravnavanje podobnosti in razlik v ekonomski inci-
57
nega gospostva. [. . .] Študije, ki so na voljo za Brandenburg, Šlezijo,
Poljsko, Madžarsko, Češko, Moravsko in Rusijo, kažejo gospodarsko
neodvisnost, uspešno udeležbo na trgu, izrabljanje tržnih nihanj in
gibanja cen ter visoko stopnjo tržne vključenosti gruntarjev in ma-
lih kmetov, s čimer so nekateri izmed njih obogateli. [. . .] Na voljo
je že več kot dovolj dokazov za to, da so kmetje izkoristili priložno-
sti, ki jih je ponujala komercialna infrastruktura. Bili so torej daleč
od trgu nenaklonjenih kmetov, kot se jih je predstavljalo v določe-
nih znanstvenih tradicijah, ki so trdile, da je to bila posledica prid-
vornega gospostva. [. . .] Območja s protoindustrijsko proizvodnjo je
mogoče najti v skoraj vseh deželah in tak razvoj je bil kompatibilen
celo s polno razvitim pridvornim gospodarstvom [. . .]. Znatni deleži
podeželskega prebivalstva so bili dejavni zunaj poljedelstva [. . .]. Naj-
pomembnejša ugotovitev, ki jo je treba potegniti, je, da se je kmečko
prebivalstvo redno vključevalo na trg in da je bilo zmožno samostoj-
nega odločanja o proizvodnih in gospodarskih strategijah tudi na ob-
močjih pridvornega gospostva in komercialno naravnane pridvorne
ekonomije. [Cerman 2012, 108–111]
Lahko se strinjamo s Cermanovo kritičnostjo do starih dualističnih po-
gledov na podeželske družbe, do splošne zaostalosti in pomanjkanja pod-
jetniške svobode na vzhodu kakor tudi z njegovo prepričljivo argumenta-
cijo, da je tudi med kmečkim prebivalstvom srednjevzhodne in vzhodne
Evrope v veliki meri mogoče najti ekonomsko iniciativnost. A to strinja-
nje ne sme zasenčiti neizpodbitnega dejstva, da je tako na vzhodu kot na
zahodu, tako na severu kot na jugu celine regionalno in lokalno instituci-
onalno okolje (agrarna struktura, pravni režim) vplivalo na obseg kmečke
iniciativnosti, čeprav je ni preprečevalo. »Individualne izbire kmetov«, kot
je poudarila Sheilagh Ogilvie, »ne pomenijo, ne v teoriji ne v praksi, da so
bile gospoščinske omejitve nepomembne«, saj so zemljiški gospodje lahko
posredovali in vsilili spoštovanje predpisov, ki so krnili udejanjanje izbir.
Po njenem mnenju je »večina gospoščinskih sistemov uveljavljala kakšne
omejitve«. Specifična stvarnost je torej vselej bila rezultat ciljev in dejanj
kmetov ter zemljiških gospodov v nenehni interakciji izbir in omejitev. »Da
bi razumeli vpliv gospoščinskih institucij na podeželske družbe, moramo
priznati, da so se podložniki odločali in da so gospoščinske restrikcije te
odločitve omejevale – čeprav na različne načine v različnih časih in krajih«
(Ogilvie 2014, 288–289).
Najboljši način za obravnavanje podobnosti in razlik v ekonomski inci-
57
