Page 53 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
je omogočila večjemu številu ljudi, da so živeli v gorskem in hribovitem sve-
tu, ter nudila razmeroma dober življenjski standard in celo določeno sto-
pnjo blaginje. Zaradi tega lahko mobilnost razumemo kot multiplikativni
dejavnik, ki je privedel do optimizacije in oplemenitenja razpoložljivega
prostora, časa in veščin, katerih produkt je bil nov vir v kmečki ekonomiji
v obliki sezonskih in začasnih migracij.
Taka interpretacija je v skladu z načinom, kako sodobne študije obrav-
navajo migrante v sklopu migracijskega pojava, in sicer »kot subjekte, ki
se v njem gibljejo kot zavestni akterji« (Kalc 2020, 22). Kmečkih sezonskih
in začasnih migrantov ne moremo obravnavati kot pasivnih objektov, pre-
puščenih na milost in nemilost dejavnikom potiska in potega, temveč kot
posameznike, ki so sprejemali zavestne odločitve in jih uresničevali. Izka-
zovali so iniciativnost (angl. agency) in celo ustvarili nov vir v svoji ekono-
miji.
Kmečka iniciativnost na evropskem zahodu in vzhodu:
preseganje dualizma
Na razumevanje kmečke ekonomije v Evropi zavirajoče vplivajo tri vztrajne
in razširjene interpretacije. Prva je povezana s predstavo, da v tradicionalni
družbi kmetje niso težili k izboljšanju svojega življenjskega standarda, ker
so imeli drugačne kulturne vrednote in družbene prioritete, zaradi katerih
naj jih ekonomska iniciativnost niti ne bi zares zanimala. Druga se nanaša
na vprašanje, ali so bili kmetje sposobni sprejemati ekonomske odločitve
in jih uresničevati glede na institucionalne ter družbene restrikcije, v ka-
terih so živeli. Ali so »omejitve« puščale dovolj prostora za »izbire« (Ogil-
vie, 2014)? Tretja ovira je še vedno prevladujoča predpostavka v zgodovi-
ni evropskega razvoja, da sta v srednjevzhodni in vzhodni Evropi vladala
»splošno pomanjkanje svobode in hlapčevstvo kmetov« (Cerman 2012). Če-
tudi bi priznali možnost, da je bila iniciativnost prisotna v zahodni Evropi,
med kmeti v vzhodni Evropi v takih predstavah zanjo ni prostora.
Kmečka mentaliteta v nasprotju z iniciativnostjo
Kot prepričan zagovornik kmečke ekonomske iniciativnosti v pojavni obli-
ki prizadevnosti je de Vries večkrat pokazal zavedanje, da je njegova teorija
v nasprotju s »splošno uveljavljenim pogledom« na tradicionalnega kmeta,
ki ga je zaznal v širokem zgodovinopisju, vključno z avtorji, kot so Fernand
Braudel, Eric Hobsbawm, Emmanuel Le Roi Ladurie, Edward P. Thompson
in Sidney Pollard. V skladu s tem pogledom predmoderni kmetje niso bili
občutljivi na trg, temveč bolj na vzajemnost, sorodstvo in sosedske odno-
51
je omogočila večjemu številu ljudi, da so živeli v gorskem in hribovitem sve-
tu, ter nudila razmeroma dober življenjski standard in celo določeno sto-
pnjo blaginje. Zaradi tega lahko mobilnost razumemo kot multiplikativni
dejavnik, ki je privedel do optimizacije in oplemenitenja razpoložljivega
prostora, časa in veščin, katerih produkt je bil nov vir v kmečki ekonomiji
v obliki sezonskih in začasnih migracij.
Taka interpretacija je v skladu z načinom, kako sodobne študije obrav-
navajo migrante v sklopu migracijskega pojava, in sicer »kot subjekte, ki
se v njem gibljejo kot zavestni akterji« (Kalc 2020, 22). Kmečkih sezonskih
in začasnih migrantov ne moremo obravnavati kot pasivnih objektov, pre-
puščenih na milost in nemilost dejavnikom potiska in potega, temveč kot
posameznike, ki so sprejemali zavestne odločitve in jih uresničevali. Izka-
zovali so iniciativnost (angl. agency) in celo ustvarili nov vir v svoji ekono-
miji.
Kmečka iniciativnost na evropskem zahodu in vzhodu:
preseganje dualizma
Na razumevanje kmečke ekonomije v Evropi zavirajoče vplivajo tri vztrajne
in razširjene interpretacije. Prva je povezana s predstavo, da v tradicionalni
družbi kmetje niso težili k izboljšanju svojega življenjskega standarda, ker
so imeli drugačne kulturne vrednote in družbene prioritete, zaradi katerih
naj jih ekonomska iniciativnost niti ne bi zares zanimala. Druga se nanaša
na vprašanje, ali so bili kmetje sposobni sprejemati ekonomske odločitve
in jih uresničevati glede na institucionalne ter družbene restrikcije, v ka-
terih so živeli. Ali so »omejitve« puščale dovolj prostora za »izbire« (Ogil-
vie, 2014)? Tretja ovira je še vedno prevladujoča predpostavka v zgodovi-
ni evropskega razvoja, da sta v srednjevzhodni in vzhodni Evropi vladala
»splošno pomanjkanje svobode in hlapčevstvo kmetov« (Cerman 2012). Če-
tudi bi priznali možnost, da je bila iniciativnost prisotna v zahodni Evropi,
med kmeti v vzhodni Evropi v takih predstavah zanjo ni prostora.
Kmečka mentaliteta v nasprotju z iniciativnostjo
Kot prepričan zagovornik kmečke ekonomske iniciativnosti v pojavni obli-
ki prizadevnosti je de Vries večkrat pokazal zavedanje, da je njegova teorija
v nasprotju s »splošno uveljavljenim pogledom« na tradicionalnega kmeta,
ki ga je zaznal v širokem zgodovinopisju, vključno z avtorji, kot so Fernand
Braudel, Eric Hobsbawm, Emmanuel Le Roi Ladurie, Edward P. Thompson
in Sidney Pollard. V skladu s tem pogledom predmoderni kmetje niso bili
občutljivi na trg, temveč bolj na vzajemnost, sorodstvo in sosedske odno-
51
