Page 61 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
2
Konceptualizacije in interpretacije
v slovenskem zgodovinopisju (1956–2015)
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Slovensko zgodovinopisje že več desetletij ugotavlja, da je ena izrazitejših
značilnosti zgodovine slovenskega podeželja ta, da so kmetje veliko pose-
gali v neagrarne dejavnosti in da v velikem številu od kmetovanja na svoji
kmetiji niso mogli preživeti. O tem razpolagamo s komaj pregledno mno-
žino drobnih informacij in raztresenih podatkov, pri čemer na polju zgo-
dovinske rekonstrukcije in interpretacije ostajamo na pretežno narativni
ravni s šibkejšim povezovanjem posameznih znanih elementov. Veliko je
primerov navedb in opisov raznih oblik neagrarnih dejavnosti, pri čemer
se je slovensko zgodovinopisje posebej osredotočilo na t. i. kmečko trgovi-
no in na z njo povezano tovorništvo.¹
Pojavlja se mnenje, doslej nepodprto z dokazi, da je bil ta pojav na Slo-
venskem posebej izrazit tudi v primerjavi s sosednjimi deželami, z alpskim
in celo evropskim prostorom nasploh. Tako je že Josip Žontar izrazil oce-
no, po kateri je »kmečka trgovina obstajala tudi v drugih alpskih deželah,
toda nikjer ni bila tako močno ukoreninjena kot na Kranjskem« (1956, 92).
Navedel je tudi, kako so predstavniki kranjskih mest v 16. stoletju trdili,
da »so kmetje na Kranjskem odvzeli meščanom toliko trgovskega prome-
ta kot v nobeni avstrijski deželi« (Žontar 1956–1957, 53). Jože Šorn je pojav
postavil v še širši okvir, ko je ugotavljal, kako je »to trgovanje [. . .] bilo sicer
splošen evropski pojav, toda v habsburških alpskih deželah je po širini in
globini slovelo zlasti kmečko trgovanje na Kranjskem« (1984, 40). Ta zna-
čilnost in interpretacija sta našli svoje mesto tudi v najnovejšem pregledu
slovenske zgodovine, v katerem beremo (Štih in Simoniti 2010, 154):
Posebnost kmetov v slovenskem prostoru je bila prej v tem, da so kot
tovorniki in vozniki (furmani), pa tudi kot prekupčevalci in obrtniki
¹ To poglavje je posodobljeno in prilagojeno besedilo iz Panjek (2018b).
59
Konceptualizacije in interpretacije
v slovenskem zgodovinopisju (1956–2015)
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Slovensko zgodovinopisje že več desetletij ugotavlja, da je ena izrazitejših
značilnosti zgodovine slovenskega podeželja ta, da so kmetje veliko pose-
gali v neagrarne dejavnosti in da v velikem številu od kmetovanja na svoji
kmetiji niso mogli preživeti. O tem razpolagamo s komaj pregledno mno-
žino drobnih informacij in raztresenih podatkov, pri čemer na polju zgo-
dovinske rekonstrukcije in interpretacije ostajamo na pretežno narativni
ravni s šibkejšim povezovanjem posameznih znanih elementov. Veliko je
primerov navedb in opisov raznih oblik neagrarnih dejavnosti, pri čemer
se je slovensko zgodovinopisje posebej osredotočilo na t. i. kmečko trgovi-
no in na z njo povezano tovorništvo.¹
Pojavlja se mnenje, doslej nepodprto z dokazi, da je bil ta pojav na Slo-
venskem posebej izrazit tudi v primerjavi s sosednjimi deželami, z alpskim
in celo evropskim prostorom nasploh. Tako je že Josip Žontar izrazil oce-
no, po kateri je »kmečka trgovina obstajala tudi v drugih alpskih deželah,
toda nikjer ni bila tako močno ukoreninjena kot na Kranjskem« (1956, 92).
Navedel je tudi, kako so predstavniki kranjskih mest v 16. stoletju trdili,
da »so kmetje na Kranjskem odvzeli meščanom toliko trgovskega prome-
ta kot v nobeni avstrijski deželi« (Žontar 1956–1957, 53). Jože Šorn je pojav
postavil v še širši okvir, ko je ugotavljal, kako je »to trgovanje [. . .] bilo sicer
splošen evropski pojav, toda v habsburških alpskih deželah je po širini in
globini slovelo zlasti kmečko trgovanje na Kranjskem« (1984, 40). Ta zna-
čilnost in interpretacija sta našli svoje mesto tudi v najnovejšem pregledu
slovenske zgodovine, v katerem beremo (Štih in Simoniti 2010, 154):
Posebnost kmetov v slovenskem prostoru je bila prej v tem, da so kot
tovorniki in vozniki (furmani), pa tudi kot prekupčevalci in obrtniki
¹ To poglavje je posodobljeno in prilagojeno besedilo iz Panjek (2018b).
59
