Page 62 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
ksander Panjek
svoje delo na kmetiji združevali z nekmečkim gospodarstvom. Koli-
kšen del kmetov se je ukvarjal s temi dejavnostmi, je težko reči, ni
pa dvoma, da so bile zelo razširjenje. Zato so bili mnogi med njimi
kvečjemu manj kmetje kot povprečen tip evropskih kmetov.
Pri nekaterih zgodovinarjih je zaznati večjo skrb za opredelitev območij
znotraj slovenskega prostora, kjer so kmetje intenzivneje posegali po ne-
agrarnih virih dohodka. Šorn je na primer izrazil mnenje, da je večjo inten-
zivnost pojava zaslediti v zahodnem delu slovenskih dežel, in sicer zaradi
priložnosti, ki so jih nudila jadranska pristaniška mesta (1984, 40, 43). Do
splošnega pomena in obsega neagrarnih dejavnosti je bil morda še najkri-
tičnejši Vlado Valenčič, ki je opozoril na možnost precenjevanja in pri tem
izpostavil (1981, 255–256), da sta bila kmečka trgovina in tovorništvo po-
sebej koncentrirana »na ožjih območjih in v posameznih krajih, kjer so bile
večje možnosti za povezavo z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, npr. s
solno trgovino ali z domačo obrtjo in prodajo njenih izdelkov«.
K pravkar povedanemu je treba dodati dve pojasnili. Med zgodovinskimi
deli, ki neposredneje in bolj poglobljeno obravnavajo tematiko neagrarnih
dejavnosti med kmeti, je zaslediti težnje tako h konceptualizaciji kakor tu-
di h kompleksnejši interpretaciji. Po drugi strani se taista dela v veliki me-
ri opirajo na historično stvarnost dežele Kranjske, bolj kot na slovenski
prostor v celoti. To je zgodovinska literatura, ki jo obravnavamo v tem po-
glavju. V središče obravnave postavljamo kmečko ekonomijo kot celoto in
si pri tem zastavljamo nekatera vprašanja, ki so po mojem prepričanju te-
meljnega pomena za prenovljeno in celovitejše razumevanje njene izrazite
značilnosti, to je poseganja po neagrarnih virih dohodka s strani kmečke-
ga prebivalstva. V ta namen se bomo najprej posvetili vprašanjem opre-
delitve tega pojava, njegove periodizacije in kvantifikacije, nato pa bomo
pozornost usmerili k interpretacijam pogojev, dejavnikov in vzgibov, ki so
ga omogočali in uresničevali, kakor izhajajo iz slovenskega zgodovinopisja
predvsem o Kranjski.
Vprašanja opredelitve, periodizacije in kvantifikacije
Za začetek si bomo ogledali, o čem govorimo, ko v slovenskem zgodovino-
pisju pišemo o kmečki trgovini in drugih neagrarnih dejavnostih, in kdaj
so se različne oblike pojavile, čeprav je jasna razmejitev med opredelitvami
in periodizacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj sta oba vidika precej tesno
povezana in so ju zaradi tega zgodovinarji večkrat obravnavali skupaj.
Potrebo po opredelitvi terminologije kot pogoj za razumevanje pojava in
60
svoje delo na kmetiji združevali z nekmečkim gospodarstvom. Koli-
kšen del kmetov se je ukvarjal s temi dejavnostmi, je težko reči, ni
pa dvoma, da so bile zelo razširjenje. Zato so bili mnogi med njimi
kvečjemu manj kmetje kot povprečen tip evropskih kmetov.
Pri nekaterih zgodovinarjih je zaznati večjo skrb za opredelitev območij
znotraj slovenskega prostora, kjer so kmetje intenzivneje posegali po ne-
agrarnih virih dohodka. Šorn je na primer izrazil mnenje, da je večjo inten-
zivnost pojava zaslediti v zahodnem delu slovenskih dežel, in sicer zaradi
priložnosti, ki so jih nudila jadranska pristaniška mesta (1984, 40, 43). Do
splošnega pomena in obsega neagrarnih dejavnosti je bil morda še najkri-
tičnejši Vlado Valenčič, ki je opozoril na možnost precenjevanja in pri tem
izpostavil (1981, 255–256), da sta bila kmečka trgovina in tovorništvo po-
sebej koncentrirana »na ožjih območjih in v posameznih krajih, kjer so bile
večje možnosti za povezavo z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, npr. s
solno trgovino ali z domačo obrtjo in prodajo njenih izdelkov«.
K pravkar povedanemu je treba dodati dve pojasnili. Med zgodovinskimi
deli, ki neposredneje in bolj poglobljeno obravnavajo tematiko neagrarnih
dejavnosti med kmeti, je zaslediti težnje tako h konceptualizaciji kakor tu-
di h kompleksnejši interpretaciji. Po drugi strani se taista dela v veliki me-
ri opirajo na historično stvarnost dežele Kranjske, bolj kot na slovenski
prostor v celoti. To je zgodovinska literatura, ki jo obravnavamo v tem po-
glavju. V središče obravnave postavljamo kmečko ekonomijo kot celoto in
si pri tem zastavljamo nekatera vprašanja, ki so po mojem prepričanju te-
meljnega pomena za prenovljeno in celovitejše razumevanje njene izrazite
značilnosti, to je poseganja po neagrarnih virih dohodka s strani kmečke-
ga prebivalstva. V ta namen se bomo najprej posvetili vprašanjem opre-
delitve tega pojava, njegove periodizacije in kvantifikacije, nato pa bomo
pozornost usmerili k interpretacijam pogojev, dejavnikov in vzgibov, ki so
ga omogočali in uresničevali, kakor izhajajo iz slovenskega zgodovinopisja
predvsem o Kranjski.
Vprašanja opredelitve, periodizacije in kvantifikacije
Za začetek si bomo ogledali, o čem govorimo, ko v slovenskem zgodovino-
pisju pišemo o kmečki trgovini in drugih neagrarnih dejavnostih, in kdaj
so se različne oblike pojavile, čeprav je jasna razmejitev med opredelitvami
in periodizacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj sta oba vidika precej tesno
povezana in so ju zaradi tega zgodovinarji večkrat obravnavali skupaj.
Potrebo po opredelitvi terminologije kot pogoj za razumevanje pojava in
60
