Page 65 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 65
Konceptualizacije in interpretacije v slovenskem zgodovinopisju (1956–2015)
na menjavo blaga na vaških sejmih in proščenjih, temveč so kmetje pre-
sežke svojih kmetijskih obratov prodajali v mestih, trgih in na sejmih, in
sicer tudi na nekoliko večje razdalje. Gestrin je izpostavljal menjavo žita,
živine in drugih živil s Kranjske za sol v primorskih mestih. Po njegovem
mnenju naj bi kmete v to »silile« zahteve po denarnih dajatvah s strani ze-
mljiških gospodov po razkroju pridvornega gospodarstva, z uveljavitvijo
denarnih dajatev pa naj bi »proces komercializacije precej na široko odprl
vrata v okvire zemljiških gospostev in dobil mnogo širše družbene osnove.
Zato so v trgovino posegajoči podložniki začeli kmalu prebijati meje veljav-
ne družbene delitve dela«, saj so prevzemali dejavnosti, značilne za druge
družbene stanove (Gestrin 1973b, 45–46).
Začetek drugega obdobja je Gestrin postavil v drugo polovico 15. stoletja,
ko je zaznal nove razvojne težnje, ki jih je zaslediti do konca naslednjega
stoletja (1973a, 74; 1973b, 45):
Od začetka prve večje krize fevdalizma in zemljiškega gospostva po-
sebej proti koncu srednjega veka in dalje skozi x vi. stoletje se je po-
deželje še v povečanem obsegu usmerjalo v trgovino. Podeželska tr-
govina je v obravnavanem obdobju, ki ga označuje druga stopnja ko-
mercializacije zemljiškega gospostva, prehajala v svoj višek.
En del povečanega obsega podeželske trgovine je odpadel na zemljiške
gospode, ki so izhod iz »krize zemljiškega gospostva« iskali v povečanem
trgovanju. Tu Gestrin sicer navaja težnje in ukrepe gospodov, ki so ogroža-
li samostojno kmečko trgovanje, kot so na primer določbe, da lahko kme-
tje izdelke prodajajo samo njim, nalaganje obveznosti tlaškega tovorništva
in prodaje gosposkega blaga (1973a, 74; 1991, 224–226, 235). Kljub temu je
kmečka trgovina v tem obdobju doživela razmah (Gestrin 1973a, 74–75):
Kmečka trgovina je ob tem dobivala nekatere nove značilnosti. Po-
leg tega, da je v nasprotju s prejšnjim obdobjem kmet sedaj v vedno
večjem obsegu posegal v trgovino z blagom poklicne, meščanske tr-
govine [. . .] in s tem še v povečani meri rušil tedaj veljavno družbeno
delitev dela, je naraščalo tudi prekupčevanje kmetov z najrazličnejši-
mi pridelki in izdelki drugih [kmetov]. Kot tretja značilnost v kmečki
trgovini pa se je tedaj pojavljalo to, da se je podložnik, med drugim
tudi zaradi naraščajočih trgovsko-prometnih pristojbin, kolikor bolj
gremo h koncu x v i. stoletja, v tem večji meri zatekal v tihotapsko
trgovino.
63
na menjavo blaga na vaških sejmih in proščenjih, temveč so kmetje pre-
sežke svojih kmetijskih obratov prodajali v mestih, trgih in na sejmih, in
sicer tudi na nekoliko večje razdalje. Gestrin je izpostavljal menjavo žita,
živine in drugih živil s Kranjske za sol v primorskih mestih. Po njegovem
mnenju naj bi kmete v to »silile« zahteve po denarnih dajatvah s strani ze-
mljiških gospodov po razkroju pridvornega gospodarstva, z uveljavitvijo
denarnih dajatev pa naj bi »proces komercializacije precej na široko odprl
vrata v okvire zemljiških gospostev in dobil mnogo širše družbene osnove.
Zato so v trgovino posegajoči podložniki začeli kmalu prebijati meje veljav-
ne družbene delitve dela«, saj so prevzemali dejavnosti, značilne za druge
družbene stanove (Gestrin 1973b, 45–46).
Začetek drugega obdobja je Gestrin postavil v drugo polovico 15. stoletja,
ko je zaznal nove razvojne težnje, ki jih je zaslediti do konca naslednjega
stoletja (1973a, 74; 1973b, 45):
Od začetka prve večje krize fevdalizma in zemljiškega gospostva po-
sebej proti koncu srednjega veka in dalje skozi x vi. stoletje se je po-
deželje še v povečanem obsegu usmerjalo v trgovino. Podeželska tr-
govina je v obravnavanem obdobju, ki ga označuje druga stopnja ko-
mercializacije zemljiškega gospostva, prehajala v svoj višek.
En del povečanega obsega podeželske trgovine je odpadel na zemljiške
gospode, ki so izhod iz »krize zemljiškega gospostva« iskali v povečanem
trgovanju. Tu Gestrin sicer navaja težnje in ukrepe gospodov, ki so ogroža-
li samostojno kmečko trgovanje, kot so na primer določbe, da lahko kme-
tje izdelke prodajajo samo njim, nalaganje obveznosti tlaškega tovorništva
in prodaje gosposkega blaga (1973a, 74; 1991, 224–226, 235). Kljub temu je
kmečka trgovina v tem obdobju doživela razmah (Gestrin 1973a, 74–75):
Kmečka trgovina je ob tem dobivala nekatere nove značilnosti. Po-
leg tega, da je v nasprotju s prejšnjim obdobjem kmet sedaj v vedno
večjem obsegu posegal v trgovino z blagom poklicne, meščanske tr-
govine [. . .] in s tem še v povečani meri rušil tedaj veljavno družbeno
delitev dela, je naraščalo tudi prekupčevanje kmetov z najrazličnejši-
mi pridelki in izdelki drugih [kmetov]. Kot tretja značilnost v kmečki
trgovini pa se je tedaj pojavljalo to, da se je podložnik, med drugim
tudi zaradi naraščajočih trgovsko-prometnih pristojbin, kolikor bolj
gremo h koncu x v i. stoletja, v tem večji meri zatekal v tihotapsko
trgovino.
63
