Page 70 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 70
ksander Panjek
Preglednica 2.1 Oblike, značilnosti in kronologija kmečke trgovine ter tovorništva
po Gestrinu, Grafenauerju in Šornu
. ekspanzivna faza: sre- . ekspanzivna faza: . ekspanzivna faza:
dina .–sredina . stol.
sredina .–konec . stol. sredina in pozno . stol.
. Z lastnim blagom
. Za trgovce . Z blagom poklic. trgovine . Prevozništvo
. Za tovorno tlako
Na kratke razdalje, v trgih in . Z blagom drugih kmetov
mestih
. Tihotapstvo
Na daljše razdalje (medregio- Izvoz preko morskih prista-
nalna in mednarodna, tudi po nišč; ekonomsko-politični
morju); v lokalne fužine ukrepi
Opombe Oblike in značilnosti kmečke trgovine iz vsake faze so prisotne tudi v naslednjih
fazah. Prirejeno po Panjek (2018b, 24).
Preglednica 2.2 Letni obseg kmečke trgovine na Slovenskem med zgodnjim 14.
in zgodnjim 17. stoletjem, Gestrinova ocena
Obdobje Letni obseg
Zgodnje . stoletje . tovorov (. ton)
Pozno . stoletje . tovorov (. ton)
. in zgodnje . stoletje . tovorov (. ton)
Opombe Za tovor (nem. Saum) uporabljamo težo dunajskega tovora, tj. 168 kg (Panjek
2002b, 16).
Preglednica 2.3 Delež industrijske proizvodnje za trg na Kranjskem v obdobju
1760–1775 po Šornovi oceni (brez idrijskega rudnika)
Oblika proizvodnje Delež bruto domačega proizvoda
Kmečka proizvodnja (delno vključena v založniške oblike organizacije)
Obrt (vključno s podeželskimi obrtniki in z založniškimi proizv. mrežami)
Osredotočeni obrati v lahki industriji
Osredotočeni obrati v težki industriji (rudniki in fužine)
Skupaj
Opombe V odstotkih. Po Šorn (1984, 62–63).
ril že Grafenauer v svojem najbolj problemsko naravnanem prispevku h
kmečki ekonomiji, v katerem je posebej lucidno predstavil metodološke iz-
zive in problematičnost virov za obdobja pred 19. stoletjem, začenši s po-
manjkanjem poznavanja dejanskega obsega zemljišč posameznih kmetij-
skih obratov (1970, 619–651). Tu je poleg na težavnost izračuna, za kate-
rega je predlagal uporabo retrogradne metodologije, ki jo je izdelal tedaj
aktualni (in pomembni) nemški agrarni zgodovinar Wilhelm Abel, z vidi-
ka vprašanj, ki jih obravnavamo v tem prispevku, pomenljivo opozoril še
68
Preglednica 2.1 Oblike, značilnosti in kronologija kmečke trgovine ter tovorništva
po Gestrinu, Grafenauerju in Šornu
. ekspanzivna faza: sre- . ekspanzivna faza: . ekspanzivna faza:
dina .–sredina . stol.
sredina .–konec . stol. sredina in pozno . stol.
. Z lastnim blagom
. Za trgovce . Z blagom poklic. trgovine . Prevozništvo
. Za tovorno tlako
Na kratke razdalje, v trgih in . Z blagom drugih kmetov
mestih
. Tihotapstvo
Na daljše razdalje (medregio- Izvoz preko morskih prista-
nalna in mednarodna, tudi po nišč; ekonomsko-politični
morju); v lokalne fužine ukrepi
Opombe Oblike in značilnosti kmečke trgovine iz vsake faze so prisotne tudi v naslednjih
fazah. Prirejeno po Panjek (2018b, 24).
Preglednica 2.2 Letni obseg kmečke trgovine na Slovenskem med zgodnjim 14.
in zgodnjim 17. stoletjem, Gestrinova ocena
Obdobje Letni obseg
Zgodnje . stoletje . tovorov (. ton)
Pozno . stoletje . tovorov (. ton)
. in zgodnje . stoletje . tovorov (. ton)
Opombe Za tovor (nem. Saum) uporabljamo težo dunajskega tovora, tj. 168 kg (Panjek
2002b, 16).
Preglednica 2.3 Delež industrijske proizvodnje za trg na Kranjskem v obdobju
1760–1775 po Šornovi oceni (brez idrijskega rudnika)
Oblika proizvodnje Delež bruto domačega proizvoda
Kmečka proizvodnja (delno vključena v založniške oblike organizacije)
Obrt (vključno s podeželskimi obrtniki in z založniškimi proizv. mrežami)
Osredotočeni obrati v lahki industriji
Osredotočeni obrati v težki industriji (rudniki in fužine)
Skupaj
Opombe V odstotkih. Po Šorn (1984, 62–63).
ril že Grafenauer v svojem najbolj problemsko naravnanem prispevku h
kmečki ekonomiji, v katerem je posebej lucidno predstavil metodološke iz-
zive in problematičnost virov za obdobja pred 19. stoletjem, začenši s po-
manjkanjem poznavanja dejanskega obsega zemljišč posameznih kmetij-
skih obratov (1970, 619–651). Tu je poleg na težavnost izračuna, za kate-
rega je predlagal uporabo retrogradne metodologije, ki jo je izdelal tedaj
aktualni (in pomembni) nemški agrarni zgodovinar Wilhelm Abel, z vidi-
ka vprašanj, ki jih obravnavamo v tem prispevku, pomenljivo opozoril še
68
