Page 68 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 68
eksander Panjek
ga tovorništvo ni imelo tolikšnih razsežnosti (1981, 251). Gestrin je ocenil,
da je obseg »kmečke trgovine« v 16. »in še deloma v prvi polovici 17. sto-
letja« na Slovenskem dosegal »do 550.000 in več tovorov letno«. Za lažjo
predstavo: to bi pomenilo skoraj 100.000 ton na območju, ki je zajemalo
približno 24.000 km2 (kar naj bi ustrezalo obsegu slovenskega »etnične-
ga ozemlja« v zgodnjem novem veku) in za katero je predlagal oceno do
800.000 prebivalcev. Gestrin je zatrdil, da je »brez pretiravanja in z vso go-
tovostjo« navedeni obseg presegal količino blaga, s katero so tedaj trgovali
poklicni meščanski trgovci (1978, 169, 177) (preglednica 2.2).
Kmečka trgovina in tovorništvo sta po Gestrinovem mnenju močno vpli-
vala na celotno gospodarsko in družbeno ter preostalo dogajanje na Slo-
venskem (1991, 288): »Prinašala sta kmetu ne ravno majhen vir dohodkov
in sta ugodno vplivala na razvoj blagovno denarnega gospodarstva in širje-
nje trga na slovenskem ozemlju ter povečevala njegovo gospodarsko moč.«
Z drugimi besedami bi lahko rekli, da sta imela po Gestrinu kmečka tr-
govina in tovorništvo pozitivne makroekonomske učinke, še posebej v 16.
stoletju (preglednica 2.2). Obenem smo že ugotovili, kako je tudi v sklopu
sekundarnega sektorja kmečko industrijsko proizvodnjo mogoče izraziti v
makroekonomskem obsegu, in sicer vsaj za obdobje proti koncu 18. stole-
tja (preglednica 2.3). Če upoštevamo, da je po Šornu okoli 30 industrijske
proizvodnje izhajalo iz kmetov in je šel verjetno podoben delež izmenjane-
ga trgovskega blaga skozi kmečke roke (saj so trgovali v obsegu, primerlji-
vem z mestnimi trgovci, ob obojih pa so bili dejavni še tuji trgovci na dolge
razdalje), lahko zaključimo, da so kmečke tržno usmerjene dejavnosti v se-
kundarnem in terciarnem sektorju v zgodnjem novem veku na Slovenskem
dosegale makroekonomske razsežnosti ter učinke.
Vmesno obdobje med začetkom 17. stoletja in drugo polovico 18. ver-
jetno predstavlja glavno vrzel v poznavanju slovenske gospodarske zgo-
dovine v novem veku, predvsem kar zadeva širša ekonomska gibanja in
posebej dinamiko v kmečki ekonomiji (Gestrin 1982b, 207). Kljub temu je
med slovenskimi in avstrijskimi zgodovinarji mogoče zaznati neko splo-
šno interpretativno konvergenco, ki jo lahko povzamemo, kot sledi: na t. i.
ljubljanski cesti, ki je preko slovenskih dežel habsburške Avstrije povezo-
vala Panonsko nižino z Jadranskim morjem in s severno Italijo, je po eks-
panzivnem obdobju v 16. stoletju opaziti znake gospodarske upočasnitve
med koncem 16. in začetkom 17. stoletja.⁴ Takšna periodizacija ekonom-
⁴ O tem glej Pickl (1971; 1977 in 1983), Valentinitsch (1973; 1975 in 1989), Hassinger (1987),
Gestrin (1991) in v drugih delih; sintetično povzeto v Panjek (2002b, 139–143).
66
ga tovorništvo ni imelo tolikšnih razsežnosti (1981, 251). Gestrin je ocenil,
da je obseg »kmečke trgovine« v 16. »in še deloma v prvi polovici 17. sto-
letja« na Slovenskem dosegal »do 550.000 in več tovorov letno«. Za lažjo
predstavo: to bi pomenilo skoraj 100.000 ton na območju, ki je zajemalo
približno 24.000 km2 (kar naj bi ustrezalo obsegu slovenskega »etnične-
ga ozemlja« v zgodnjem novem veku) in za katero je predlagal oceno do
800.000 prebivalcev. Gestrin je zatrdil, da je »brez pretiravanja in z vso go-
tovostjo« navedeni obseg presegal količino blaga, s katero so tedaj trgovali
poklicni meščanski trgovci (1978, 169, 177) (preglednica 2.2).
Kmečka trgovina in tovorništvo sta po Gestrinovem mnenju močno vpli-
vala na celotno gospodarsko in družbeno ter preostalo dogajanje na Slo-
venskem (1991, 288): »Prinašala sta kmetu ne ravno majhen vir dohodkov
in sta ugodno vplivala na razvoj blagovno denarnega gospodarstva in širje-
nje trga na slovenskem ozemlju ter povečevala njegovo gospodarsko moč.«
Z drugimi besedami bi lahko rekli, da sta imela po Gestrinu kmečka tr-
govina in tovorništvo pozitivne makroekonomske učinke, še posebej v 16.
stoletju (preglednica 2.2). Obenem smo že ugotovili, kako je tudi v sklopu
sekundarnega sektorja kmečko industrijsko proizvodnjo mogoče izraziti v
makroekonomskem obsegu, in sicer vsaj za obdobje proti koncu 18. stole-
tja (preglednica 2.3). Če upoštevamo, da je po Šornu okoli 30 industrijske
proizvodnje izhajalo iz kmetov in je šel verjetno podoben delež izmenjane-
ga trgovskega blaga skozi kmečke roke (saj so trgovali v obsegu, primerlji-
vem z mestnimi trgovci, ob obojih pa so bili dejavni še tuji trgovci na dolge
razdalje), lahko zaključimo, da so kmečke tržno usmerjene dejavnosti v se-
kundarnem in terciarnem sektorju v zgodnjem novem veku na Slovenskem
dosegale makroekonomske razsežnosti ter učinke.
Vmesno obdobje med začetkom 17. stoletja in drugo polovico 18. ver-
jetno predstavlja glavno vrzel v poznavanju slovenske gospodarske zgo-
dovine v novem veku, predvsem kar zadeva širša ekonomska gibanja in
posebej dinamiko v kmečki ekonomiji (Gestrin 1982b, 207). Kljub temu je
med slovenskimi in avstrijskimi zgodovinarji mogoče zaznati neko splo-
šno interpretativno konvergenco, ki jo lahko povzamemo, kot sledi: na t. i.
ljubljanski cesti, ki je preko slovenskih dežel habsburške Avstrije povezo-
vala Panonsko nižino z Jadranskim morjem in s severno Italijo, je po eks-
panzivnem obdobju v 16. stoletju opaziti znake gospodarske upočasnitve
med koncem 16. in začetkom 17. stoletja.⁴ Takšna periodizacija ekonom-
⁴ O tem glej Pickl (1971; 1977 in 1983), Valentinitsch (1973; 1975 in 1989), Hassinger (1987),
Gestrin (1991) in v drugih delih; sintetično povzeto v Panjek (2002b, 139–143).
66
