Page 104 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 104
a Zalaznik, Tjaša Redek in Polona Domadenik Muren
Za naše sodelavce imamo veliko aktivnosti, zato da jim je tukaj pri-
jetno. Fleksibilen delovni čas in skrb v smislu »prvi jesenski dan« ali
»pozdrav jeseni«, darilca, pozornosti kot, recimo, čestitka ob rojstnem
dnevu, masaža na delovnem mestu. Ogromno aktivnosti je, ki pripo-
morejo k temu, da se nekdo kot zaposleni dobro počuti. [P11]
Usposabljanje zaposlenih večinoma poteka na podlagi proaktivnih motivov
(zagotoviti spodbude za zaposlene), med reaktivnimi motivi pa je manj po-
gosto omenjen zakonodajni okvir ali sledenje konkurenci, pogosteje pa ome-
njajo primanjkljaj spretnosti na trgu, zato se v podjetjih odločajo za usposab-
ljanja, ki omogočajo prekvalifikacijo ali izpopolnjevanje.
Kompetenčnim primanjkljajem se poskušajo podjetja v največji možni meri
izogniti že v procesu zaposlovanja novih sodelavcev. »Pri novih kadrih priča-
kujemo, da imajo kompetenco vseživljenjskega učenja, če temu lahko to re-
čemo« (P14). Podjetje, ki deluje v panogi trgovine s tehničnim blagom, nove
sodelavce išče na način, da oglašuje delovno mesto in aktivno izvaja pro-
ces zaposlovanja. Sogovornik iz finančne panoge poudarja, da se poskušajo
mladim približati že v času šolanja preko sodelovanja z akademskimi insti-
tucijami (projektno delo, prakse, sistem štipendiranja). Velik izziv je tudi za-
držati kadre, po katerih se veliko povprašuje na trgu, predvsem tistih z IKT-
znanji. Podjetja jim ponujajo ugodnejše delovne pogoje, več možnosti dela
od doma, fleksibilnejši delovnik ipd. »Kar se plače tiče, pa je težko biti kon-
kurenčen z določenimi tujimi podjetji, ki ponudijo veliko več. To je dejstvo«
(P11).
Podjetja, ki zaposlujejo tujce (tudi na delovnih mestih z nižjo izobrazbo), ne
zaznavajo specifičnih primanjkljajev kompetenc. Tujci se hitro naučijo sloven-
ščine do te mere, da lahko delo nemoteno opravljajo. Tečaje slovenskega je-
zika jim podjetja ponudijo in organizirajo izven delovnega časa (predvsem
poudarjajo sodelovanje s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani), vendar
so tudi zaradi specifičnih družinskih okoliščin (težave z varstvom otrok, pre-
voz, nezainteresiranost, Slovenija predstavlja zgolj vmesno točko na poti do
Nemčije ipd.) slabše obiskani. Izjema je v podjetju, ki deluje v živilski panogi
in kjer dejansko zaposlujejo ljudi tudi z nedokončano osnovno šolo. S pro-
cesom digitalizacije proizvodnje bodo razvite splošne kompetence vse po-
membnejše:
Mi smo pred leti uvedli sistem monitoringa proizvodnje. Pri tem so mo-
rali delavci v računalnik vnašati potek dela strojnega delovanja in po-
dobno. Nič kompliciranega. Jaz sem takrat delal kot vodja ene ekipe v
102
Za naše sodelavce imamo veliko aktivnosti, zato da jim je tukaj pri-
jetno. Fleksibilen delovni čas in skrb v smislu »prvi jesenski dan« ali
»pozdrav jeseni«, darilca, pozornosti kot, recimo, čestitka ob rojstnem
dnevu, masaža na delovnem mestu. Ogromno aktivnosti je, ki pripo-
morejo k temu, da se nekdo kot zaposleni dobro počuti. [P11]
Usposabljanje zaposlenih večinoma poteka na podlagi proaktivnih motivov
(zagotoviti spodbude za zaposlene), med reaktivnimi motivi pa je manj po-
gosto omenjen zakonodajni okvir ali sledenje konkurenci, pogosteje pa ome-
njajo primanjkljaj spretnosti na trgu, zato se v podjetjih odločajo za usposab-
ljanja, ki omogočajo prekvalifikacijo ali izpopolnjevanje.
Kompetenčnim primanjkljajem se poskušajo podjetja v največji možni meri
izogniti že v procesu zaposlovanja novih sodelavcev. »Pri novih kadrih priča-
kujemo, da imajo kompetenco vseživljenjskega učenja, če temu lahko to re-
čemo« (P14). Podjetje, ki deluje v panogi trgovine s tehničnim blagom, nove
sodelavce išče na način, da oglašuje delovno mesto in aktivno izvaja pro-
ces zaposlovanja. Sogovornik iz finančne panoge poudarja, da se poskušajo
mladim približati že v času šolanja preko sodelovanja z akademskimi insti-
tucijami (projektno delo, prakse, sistem štipendiranja). Velik izziv je tudi za-
držati kadre, po katerih se veliko povprašuje na trgu, predvsem tistih z IKT-
znanji. Podjetja jim ponujajo ugodnejše delovne pogoje, več možnosti dela
od doma, fleksibilnejši delovnik ipd. »Kar se plače tiče, pa je težko biti kon-
kurenčen z določenimi tujimi podjetji, ki ponudijo veliko več. To je dejstvo«
(P11).
Podjetja, ki zaposlujejo tujce (tudi na delovnih mestih z nižjo izobrazbo), ne
zaznavajo specifičnih primanjkljajev kompetenc. Tujci se hitro naučijo sloven-
ščine do te mere, da lahko delo nemoteno opravljajo. Tečaje slovenskega je-
zika jim podjetja ponudijo in organizirajo izven delovnega časa (predvsem
poudarjajo sodelovanje s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani), vendar
so tudi zaradi specifičnih družinskih okoliščin (težave z varstvom otrok, pre-
voz, nezainteresiranost, Slovenija predstavlja zgolj vmesno točko na poti do
Nemčije ipd.) slabše obiskani. Izjema je v podjetju, ki deluje v živilski panogi
in kjer dejansko zaposlujejo ljudi tudi z nedokončano osnovno šolo. S pro-
cesom digitalizacije proizvodnje bodo razvite splošne kompetence vse po-
membnejše:
Mi smo pred leti uvedli sistem monitoringa proizvodnje. Pri tem so mo-
rali delavci v računalnik vnašati potek dela strojnega delovanja in po-
dobno. Nič kompliciranega. Jaz sem takrat delal kot vodja ene ekipe v
102
