Page 127 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 127
Vključenost v proces vseživljenjskega učenja: izzivi posameznika
20 leti delovne dobe pomeni, da so bili izpostavljeni večjemu deležu uče-
nja in pridobivanja poklicno specifičnih kompetenc kot njihovi mlajši kolegi.
Le-ti imajo razvitejše splošne kompetence. Vsaka skupina zaposlenih se tako
sooča s specifičnimi primanjkljaji, ki jih je treba ustrezno nasloviti s prilago-
jenimi politikami. V času staranja prebivalstva, ko se bo zaradi nevzdržnosti
sistema podaljševala delovna doba, zaradi tehnoloških sprememb pa vse hi-
treje zastarevale splošne kompetence, se poraja ideja o svetovanju in uspo-
sabljanju s področja vseživljenjske orientacije (Bakke, Barham in Plant 2020),
ki bi ga bili deležni tako tisti, ki iščejo novo zaposlitev, kot tudi zaposleni, ki o
menjavi delodajalca niti ne razmišljajo. Posamezniki s kompetencami in zna-
njem, ki ga vseskozi dopolnjujejo in nadgrajujejo, ustvarjajo družbo znanja
in socialno varnost zase in svojo družino.
V pričujočem poglavju predstavljamo pogled zaposlenih na sodelovanje
v procesu vseživljenjskega učenja, kar predstavlja tudi ključno raziskovalno
vprašanje. V okviru kvalitativne raziskave smo z metodologijo polstrukturira-
nega intervjuja zajeli več področij, in sicer karierno pot posameznikov, ki za-
sedajo delovna mesta z nizko zahtevano stopnjo izobrazbe, izzive, s katerimi
so se soočali v procesu obveznega šolanja, interes in motivacijo zaposlenih
za sodelovanje ter ovire pri vključevanju v programe VŽU. Namen poglavja je
na podlagi uvida v razmišljanje in obnašanje ranljivih skupin oblikovati pri-
poročila tako za nosilce ekonomskih ter izobraževalnih politik, ki oblikujejo
spodbude tako za podjetja, kot tudi za posameznike in snovalce programov
vseživljenjskega učenja.
Najprej predstavljamo teoretično ozadje, čemur sledi prikaz stanja na pod-
ročju vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja posameznikov v Slove-
niji ter državah Evropske unije in aktualnih kvalitativnih raziskav med izbra-
nimi posamezniki iz ciljnih skupin glede na Resolucijo o nacionalnem pro-
gramu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 in
različnih regij, ki je nastala v okviru projekta Vseživljenjsko učenje odraslih za
trajnostni razvoj in digitalni preboj (ciljni raziskovalni projekt V5-2130).
Sodelovanje zaposlenih v procesu VŽU: pregled literature
S teoretičnega vidika je sodelovanje v procesu vseživljenjskega učenja od-
ločitev posameznika, ki lahko deluje proaktivno, vendar pa je pri tem vpet
v okvire in omejitve družbenega sistema, katerega del je. Osebnostne ka-
rakteristike in genske predispozicije igrajo pomembno vlogo, vendar je po-
membno upoštevati tudi socialno okolje (gre za t. i. bounded agency theory;
Boeren 2016). Na sodelovanje v aktivnostih vseživljenjskega izobraževanja
in usposabljanja negativno vplivajo ovire, s katerimi se srečuje posameznik.
125
20 leti delovne dobe pomeni, da so bili izpostavljeni večjemu deležu uče-
nja in pridobivanja poklicno specifičnih kompetenc kot njihovi mlajši kolegi.
Le-ti imajo razvitejše splošne kompetence. Vsaka skupina zaposlenih se tako
sooča s specifičnimi primanjkljaji, ki jih je treba ustrezno nasloviti s prilago-
jenimi politikami. V času staranja prebivalstva, ko se bo zaradi nevzdržnosti
sistema podaljševala delovna doba, zaradi tehnoloških sprememb pa vse hi-
treje zastarevale splošne kompetence, se poraja ideja o svetovanju in uspo-
sabljanju s področja vseživljenjske orientacije (Bakke, Barham in Plant 2020),
ki bi ga bili deležni tako tisti, ki iščejo novo zaposlitev, kot tudi zaposleni, ki o
menjavi delodajalca niti ne razmišljajo. Posamezniki s kompetencami in zna-
njem, ki ga vseskozi dopolnjujejo in nadgrajujejo, ustvarjajo družbo znanja
in socialno varnost zase in svojo družino.
V pričujočem poglavju predstavljamo pogled zaposlenih na sodelovanje
v procesu vseživljenjskega učenja, kar predstavlja tudi ključno raziskovalno
vprašanje. V okviru kvalitativne raziskave smo z metodologijo polstrukturira-
nega intervjuja zajeli več področij, in sicer karierno pot posameznikov, ki za-
sedajo delovna mesta z nizko zahtevano stopnjo izobrazbe, izzive, s katerimi
so se soočali v procesu obveznega šolanja, interes in motivacijo zaposlenih
za sodelovanje ter ovire pri vključevanju v programe VŽU. Namen poglavja je
na podlagi uvida v razmišljanje in obnašanje ranljivih skupin oblikovati pri-
poročila tako za nosilce ekonomskih ter izobraževalnih politik, ki oblikujejo
spodbude tako za podjetja, kot tudi za posameznike in snovalce programov
vseživljenjskega učenja.
Najprej predstavljamo teoretično ozadje, čemur sledi prikaz stanja na pod-
ročju vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja posameznikov v Slove-
niji ter državah Evropske unije in aktualnih kvalitativnih raziskav med izbra-
nimi posamezniki iz ciljnih skupin glede na Resolucijo o nacionalnem pro-
gramu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 in
različnih regij, ki je nastala v okviru projekta Vseživljenjsko učenje odraslih za
trajnostni razvoj in digitalni preboj (ciljni raziskovalni projekt V5-2130).
Sodelovanje zaposlenih v procesu VŽU: pregled literature
S teoretičnega vidika je sodelovanje v procesu vseživljenjskega učenja od-
ločitev posameznika, ki lahko deluje proaktivno, vendar pa je pri tem vpet
v okvire in omejitve družbenega sistema, katerega del je. Osebnostne ka-
rakteristike in genske predispozicije igrajo pomembno vlogo, vendar je po-
membno upoštevati tudi socialno okolje (gre za t. i. bounded agency theory;
Boeren 2016). Na sodelovanje v aktivnostih vseživljenjskega izobraževanja
in usposabljanja negativno vplivajo ovire, s katerimi se srečuje posameznik.
125
