Page 40 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 40
era Možina
raven besedilnih ter drugih temeljnih spretnosti. Pri tem je pomembno, da s
primernimi izobraževalnimi prijemi razvijamo temeljne spretnosti staršev v
povezavi s spodbujanjem pismenosti v družini. Družinska pismenost in tudi
družinsko učenje bi morala postati del izobraževalnih strategij za izboljšanje
dosežkov otrok ter zmanjševanje razkoraka v dosežkih.
Obstoječo ponudbo splošnega in specialističnega andragoškega usposab-
ljanja ter izpopolnjevanja moramo zato ovrednotiti z zornega kota potreb iz-
obraževalcev odraslih po usposobljenosti za delo z ranljivimi skupinami od-
raslih. Učitelji, ki želijo poučevati v programih družinske pismenosti, potrebu-
jejo dodatna znanja za razvoj družinske pismenosti. Pri vprašanju pismenosti
ne gre za kratkotrajno krizo, ki jo lahko rešimo s posameznimi kampanjami.
Pismenost je področje, kjer se različne oblike družbene neenakosti – tudi ne-
enakosti pri dostopu do izobraževanja – zelo jasno kažejo. Izobraževanje za
pismenost pa ne more biti uspešno, če ga ne spremljajo tudi druge dejavno-
sti, ki zmanjšujejo socialne, ekonomske in izobraževalne neenakosti.
Literatura
Andragoški center Slovenije in Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževa-
nje, znanost in šport. 2022. Resolucija o nacionalnem programu izobraže-
vanja odraslih za obdobje 2022–2030 (ReNPIO 22–30). Ur. N. Potočnik. Ljub-
ljana: Andragoški center Slovenije.
Desforges, C., in A. Abouchaar. 2003. The Impact of Parental Involvement, Paren-
tal Support and Family Education on Pupil Achievements and Adjustments: A
Literature Review. London: DfES.
Gadsden, V. L. 1994. »Understanding Family Literacy: Conceptual Issues Facing
the Field.« NCAL Technical Report TR94-02, National Center for Adult Lite-
racy, Philadelphia, PE.
George, A., K. Hansen in I. Schoon. 2007. Cognitive Development Millennium Co-
hort Study. London: Centre for Longitudinal Studies.
Grginič, M. 2006. Družinska pismenost. Domžale: Izolit.
Javrh, P. (2016). Raziskava spretnosti odraslih: metodologija in rezultati – na
kratko. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Knaflič, L. 2009. »Družinska pismenost v predšolskem obdobju.« V L. Knaflič
idr., Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske
pismenosti, 7–16. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
———. 2018. »Družinska pismenost kot oblika medgeneracijskega učenja:
začetki programov družinske pismenosti pri nas.« V Sodobne paradigme
raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih: eseji v počastitev jubileja Ane
Krajnc, ur. N. Ličen in M. Mezgec, 321–332. Ljubljana: Znanstvena založba
Filozofske fakultete.
Knaflič, L., J. Mirčeva in E. Možina, 2001. Temeljno znanje in spretnosti mladih,
38
raven besedilnih ter drugih temeljnih spretnosti. Pri tem je pomembno, da s
primernimi izobraževalnimi prijemi razvijamo temeljne spretnosti staršev v
povezavi s spodbujanjem pismenosti v družini. Družinska pismenost in tudi
družinsko učenje bi morala postati del izobraževalnih strategij za izboljšanje
dosežkov otrok ter zmanjševanje razkoraka v dosežkih.
Obstoječo ponudbo splošnega in specialističnega andragoškega usposab-
ljanja ter izpopolnjevanja moramo zato ovrednotiti z zornega kota potreb iz-
obraževalcev odraslih po usposobljenosti za delo z ranljivimi skupinami od-
raslih. Učitelji, ki želijo poučevati v programih družinske pismenosti, potrebu-
jejo dodatna znanja za razvoj družinske pismenosti. Pri vprašanju pismenosti
ne gre za kratkotrajno krizo, ki jo lahko rešimo s posameznimi kampanjami.
Pismenost je področje, kjer se različne oblike družbene neenakosti – tudi ne-
enakosti pri dostopu do izobraževanja – zelo jasno kažejo. Izobraževanje za
pismenost pa ne more biti uspešno, če ga ne spremljajo tudi druge dejavno-
sti, ki zmanjšujejo socialne, ekonomske in izobraževalne neenakosti.
Literatura
Andragoški center Slovenije in Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževa-
nje, znanost in šport. 2022. Resolucija o nacionalnem programu izobraže-
vanja odraslih za obdobje 2022–2030 (ReNPIO 22–30). Ur. N. Potočnik. Ljub-
ljana: Andragoški center Slovenije.
Desforges, C., in A. Abouchaar. 2003. The Impact of Parental Involvement, Paren-
tal Support and Family Education on Pupil Achievements and Adjustments: A
Literature Review. London: DfES.
Gadsden, V. L. 1994. »Understanding Family Literacy: Conceptual Issues Facing
the Field.« NCAL Technical Report TR94-02, National Center for Adult Lite-
racy, Philadelphia, PE.
George, A., K. Hansen in I. Schoon. 2007. Cognitive Development Millennium Co-
hort Study. London: Centre for Longitudinal Studies.
Grginič, M. 2006. Družinska pismenost. Domžale: Izolit.
Javrh, P. (2016). Raziskava spretnosti odraslih: metodologija in rezultati – na
kratko. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Knaflič, L. 2009. »Družinska pismenost v predšolskem obdobju.« V L. Knaflič
idr., Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske
pismenosti, 7–16. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
———. 2018. »Družinska pismenost kot oblika medgeneracijskega učenja:
začetki programov družinske pismenosti pri nas.« V Sodobne paradigme
raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih: eseji v počastitev jubileja Ane
Krajnc, ur. N. Ličen in M. Mezgec, 321–332. Ljubljana: Znanstvena založba
Filozofske fakultete.
Knaflič, L., J. Mirčeva in E. Možina, 2001. Temeljno znanje in spretnosti mladih,
38
