Page 45 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Nekateri dejavniki raznolikosti vseživljenjskega učenja v slovenskih regijah
2021 dvignila kar na 18,9 , kar je kar za 10,5 odstotnih točk več v primerjavi z
letom 2020 (Javrh 2020). Tako je bila po teh podatkih udeležba odraslih v vse-
življenjskem učenju v Sloveniji v tem letu višja od povprečja EU 27 (10,8 ) in
je tako glede na vključenost odraslih od 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju
Slovenija med članicami EU zelo napredovala. Kljub spodbudnemu podatku
pa analize kažejo, da se podobno kot v povprečju držav EU tudi v Sloveniji
vseživljenjskega učenja udeležuje več oseb s terciarno izobrazbo kot tistih,
ki imajo le osnovnošolsko izobrazbo. Prav tako se vseživljenjskega učenja v
najmanjšem odstotku udeležujejo delovno neaktivni.
Spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (TBO)
Reševanje problemov v TBO je sestavni del zmožnosti »najti, izbrati, ovredno-
titi in uporabiti informacije s pomočjo računalnika« (Možina 2022, 39) za re-
ševanje praktičnih problemov. Cilj raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC 2016
je bil razumeti, koliko so odrasli opremljeni za uporabo informacij iz digital-
nega okolja oz. v digitalnem okolju. »Ta raziskava je merila sposobnost od-
raslih, da rešujejo take probleme, s katerimi se kot IKT-uporabniki soočajo v
moderni družbi« (OECD 2015, 15). Spretnosti reševanja problemov v TBO odra-
žajo sposobnost reševanja problemov, ko odrasli uporabljajo informacijsko-
komunikacijsko tehnologijo (IKT); so spretnosti, ki omogočajo življenje z IKT,
delo z IKT, uporabo IKT pri komunikaciji z uradnimi inštitucijami ter soočanje
z mnogoterimi izzivi novosti v razvoju IKT. Raven spretnosti pove, kako uspe-
šen je posameznik pri procesiranju informacij v digitalnem okolju. Pove, kako
uspešno lahko dostopa do njih, razume, se odzove, analizira in uporablja in-
formacije, ki se pojavljajo na zaslonu.
TBO v mednarodnem kontekstu
Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC (OECD 2015) je razkrila nekaj mednaro-
dno relevantnih ugotovitev v zvezi s spretnostjo reševanja problemov v TBO.
Kljub temu da je pandemični čas prinesel mnoge nujne spremembe v rav-
nanju z IKT za celotno populacijo odraslih v razvitem svetu, raziskave ugota-
vljajo, da kakovostnega premika v resnici ni bilo (prim. Kim 2020; Hämäläinen
idr. 2015; Hämäläinen idr. 2017; National Center for Education Statistic b. l.). V
večini so se potrdile že skoraj desetletje stare ugotovitve prvega kroga razis-
kave PIAAC: v povprečju je eden od treh odraslih vešč uporabe IKT, vendar se
rezultati med državami precej razlikujejo (najboljše stanje v Evropi je v nor-
dijskih državah, bistveno slabše pa v Italiji, Španiji in na Poljskem). V državah
OECD, ki so sodelovale v raziskavi, je ena tretjina odraslih dosegla najvišje
ravni spretnosti (raven 2 ali 3). Terciarna izobrazba in redno uporabljanje IKT
43
2021 dvignila kar na 18,9 , kar je kar za 10,5 odstotnih točk več v primerjavi z
letom 2020 (Javrh 2020). Tako je bila po teh podatkih udeležba odraslih v vse-
življenjskem učenju v Sloveniji v tem letu višja od povprečja EU 27 (10,8 ) in
je tako glede na vključenost odraslih od 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju
Slovenija med članicami EU zelo napredovala. Kljub spodbudnemu podatku
pa analize kažejo, da se podobno kot v povprečju držav EU tudi v Sloveniji
vseživljenjskega učenja udeležuje več oseb s terciarno izobrazbo kot tistih,
ki imajo le osnovnošolsko izobrazbo. Prav tako se vseživljenjskega učenja v
najmanjšem odstotku udeležujejo delovno neaktivni.
Spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (TBO)
Reševanje problemov v TBO je sestavni del zmožnosti »najti, izbrati, ovredno-
titi in uporabiti informacije s pomočjo računalnika« (Možina 2022, 39) za re-
ševanje praktičnih problemov. Cilj raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC 2016
je bil razumeti, koliko so odrasli opremljeni za uporabo informacij iz digital-
nega okolja oz. v digitalnem okolju. »Ta raziskava je merila sposobnost od-
raslih, da rešujejo take probleme, s katerimi se kot IKT-uporabniki soočajo v
moderni družbi« (OECD 2015, 15). Spretnosti reševanja problemov v TBO odra-
žajo sposobnost reševanja problemov, ko odrasli uporabljajo informacijsko-
komunikacijsko tehnologijo (IKT); so spretnosti, ki omogočajo življenje z IKT,
delo z IKT, uporabo IKT pri komunikaciji z uradnimi inštitucijami ter soočanje
z mnogoterimi izzivi novosti v razvoju IKT. Raven spretnosti pove, kako uspe-
šen je posameznik pri procesiranju informacij v digitalnem okolju. Pove, kako
uspešno lahko dostopa do njih, razume, se odzove, analizira in uporablja in-
formacije, ki se pojavljajo na zaslonu.
TBO v mednarodnem kontekstu
Raziskava Spretnosti odraslih – PIAAC (OECD 2015) je razkrila nekaj mednaro-
dno relevantnih ugotovitev v zvezi s spretnostjo reševanja problemov v TBO.
Kljub temu da je pandemični čas prinesel mnoge nujne spremembe v rav-
nanju z IKT za celotno populacijo odraslih v razvitem svetu, raziskave ugota-
vljajo, da kakovostnega premika v resnici ni bilo (prim. Kim 2020; Hämäläinen
idr. 2015; Hämäläinen idr. 2017; National Center for Education Statistic b. l.). V
večini so se potrdile že skoraj desetletje stare ugotovitve prvega kroga razis-
kave PIAAC: v povprečju je eden od treh odraslih vešč uporabe IKT, vendar se
rezultati med državami precej razlikujejo (najboljše stanje v Evropi je v nor-
dijskih državah, bistveno slabše pa v Italiji, Španiji in na Poljskem). V državah
OECD, ki so sodelovale v raziskavi, je ena tretjina odraslih dosegla najvišje
ravni spretnosti (raven 2 ali 3). Terciarna izobrazba in redno uporabljanje IKT
43
