Page 44 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 44
ra Javrh
spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (v nadaljevanju
tudi: spretnosti reševanja problemov v TBO) ter morebitne razlike med regi-
jami. Leta 2019 je med statističnimi regijami povprečje EU v razvitosti prese-
gala zgolj osrednjeslovenska regija, ostale regije so bile pod tem povprečjem,
nekatere še posebej (Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in
razvoj 2021, 116). Tehnologija hitro napreduje, zato se razkorak med tistimi z
razvitejšimi spretnostmi in tistimi z manj razvitimi še povečuje. S tega vidika
sta še posebej pomembna pravočasno prilagajanje in okrepitev ustreznega
znanja ter spretnosti prebivalstva, v kontekstu tega pa še posebej spretnosti
reševanja problemov v TBO.
Opredelitev vseživljenjskega učenja (VŽU) v izobraževanju odraslih
V Sloveniji je bilo vseživljenjsko učenje s strani andragoške stroke v Strate-
giji vseživljenjskosti učenja (Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport
2007) opredeljeno kot vodilno načelo vsega izobraževanja in učenja ter kot
temeljna družbenorazvojna strategija (Jelenc 2008). Zajema vse vrste učenja
(formalno, neformalno in priložnostno) in poteka od zgodnjega otroštva do
konca življenja (»od zibke do groba«).
Vseživljenjsko učenje je namenjeno tako pridobitvi izobrazbe oz. kvalifika-
cije kot tudi osebnemu razvoju, aktivnemu državljanstvu in dvigovanju ka-
kovosti življenja. Bistveno za udejanjanje vseživljenjskega učenja pa je, da
imajo odrasli dovolj razvite temeljne spretnosti oz. kompetence, ki jim sploh
omogočajo vključevanje v številne možne oblike izobraževanj. To je ključni
motiv za usmeritev v analizo stanja razvitosti spretnosti po regijah. Ta analiza
(prim. Javrh in Kompare Jampani 2022) je razkrila, da so v nekaterih regijah
skupine, ki dosegajo višjo raven spretnosti, glede na odstotek bistveno večje
kot v drugih. In obratno: v nekaterih regijah je delež prebivalcev, ki imajo zelo
nizke spretnosti reševanja problemov v TBO, primerjalno precej večji, kot je
povprečno za državo.
Zadnjih deset let je v Sloveniji ustaljeno padal delež odraslih, udeleženih v
vseživljenjskem učenju (Eurostat b. l.), in tudi na ravni EU ni bilo povsem pri-
čakovanega napredka na tem področju. Svet EU si je že leta 2009 zadal, da
doseže 15-odstotno povprečno udeležbo odraslih v vseživljenjskem učenju
v naslednjih desetih letih. Vendar se je v letu 2020 izobraževalo zgolj 8,4
tistih, ki so bili stari med 25 in 64 let. Problematiko nizke motiviranosti in
nizke vključenosti v izobraževanje odraslih je med skupinami delovno aktiv-
nih odraslih osvetlila posebna tematska raziskava o odraslih z nizkimi dosežki
v spretnostih, ki jih je merila raziskava PIAAC (Javrh 2020). Presenetil je novejši
podatek, da se je udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju v Sloveniji leta
42
spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (v nadaljevanju
tudi: spretnosti reševanja problemov v TBO) ter morebitne razlike med regi-
jami. Leta 2019 je med statističnimi regijami povprečje EU v razvitosti prese-
gala zgolj osrednjeslovenska regija, ostale regije so bile pod tem povprečjem,
nekatere še posebej (Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in
razvoj 2021, 116). Tehnologija hitro napreduje, zato se razkorak med tistimi z
razvitejšimi spretnostmi in tistimi z manj razvitimi še povečuje. S tega vidika
sta še posebej pomembna pravočasno prilagajanje in okrepitev ustreznega
znanja ter spretnosti prebivalstva, v kontekstu tega pa še posebej spretnosti
reševanja problemov v TBO.
Opredelitev vseživljenjskega učenja (VŽU) v izobraževanju odraslih
V Sloveniji je bilo vseživljenjsko učenje s strani andragoške stroke v Strate-
giji vseživljenjskosti učenja (Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport
2007) opredeljeno kot vodilno načelo vsega izobraževanja in učenja ter kot
temeljna družbenorazvojna strategija (Jelenc 2008). Zajema vse vrste učenja
(formalno, neformalno in priložnostno) in poteka od zgodnjega otroštva do
konca življenja (»od zibke do groba«).
Vseživljenjsko učenje je namenjeno tako pridobitvi izobrazbe oz. kvalifika-
cije kot tudi osebnemu razvoju, aktivnemu državljanstvu in dvigovanju ka-
kovosti življenja. Bistveno za udejanjanje vseživljenjskega učenja pa je, da
imajo odrasli dovolj razvite temeljne spretnosti oz. kompetence, ki jim sploh
omogočajo vključevanje v številne možne oblike izobraževanj. To je ključni
motiv za usmeritev v analizo stanja razvitosti spretnosti po regijah. Ta analiza
(prim. Javrh in Kompare Jampani 2022) je razkrila, da so v nekaterih regijah
skupine, ki dosegajo višjo raven spretnosti, glede na odstotek bistveno večje
kot v drugih. In obratno: v nekaterih regijah je delež prebivalcev, ki imajo zelo
nizke spretnosti reševanja problemov v TBO, primerjalno precej večji, kot je
povprečno za državo.
Zadnjih deset let je v Sloveniji ustaljeno padal delež odraslih, udeleženih v
vseživljenjskem učenju (Eurostat b. l.), in tudi na ravni EU ni bilo povsem pri-
čakovanega napredka na tem področju. Svet EU si je že leta 2009 zadal, da
doseže 15-odstotno povprečno udeležbo odraslih v vseživljenjskem učenju
v naslednjih desetih letih. Vendar se je v letu 2020 izobraževalo zgolj 8,4
tistih, ki so bili stari med 25 in 64 let. Problematiko nizke motiviranosti in
nizke vključenosti v izobraževanje odraslih je med skupinami delovno aktiv-
nih odraslih osvetlila posebna tematska raziskava o odraslih z nizkimi dosežki
v spretnostih, ki jih je merila raziskava PIAAC (Javrh 2020). Presenetil je novejši
podatek, da se je udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju v Sloveniji leta
42
