Page 43 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
Nekateri dejavniki raznolikosti
vseživljenjskega učenja
v slovenskih regijah
Petra Javrh
Andragoški center Republike Slovenije
petra.javrh@acs.si
Regionalne razlike tako na ravni kohezijskih kot statističnih regij se postopno
povečujejo, saj manj razvite regije težko presežejo napredek razvitejših, hkrati
pa si po vsaki krizi hitreje opomorejo razvitejše regije (prim. Pečar 2020; Urad
republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2020). Posebej po-
membna sta pravočasno prilagajanje in krepitev ustreznega znanja ter spret-
nosti prebivalstva. Izhajamo iz predpostavke, da morajo imeti vsi odrasli vsaj
do določene mere razvite temeljne spretnosti oz. kompetence, ki jih potrebu-
jejo za vključevanje v številne možne oblike izobraževanj in usposabljanj v nji-
hovih ožjih ter širših lokalnih okoljih. Vseživljenjsko učenje smo razumeli kot
učenje, ki zajema vse vrste učenja in poteka od zgodnjega otroštva do konca
življenja, namenjeno pa je tako pridobitvi izobrazbe oz. kvalifikacije kot tudi
osebnemu razvoju, aktivnemu državljanstvu in dvigovanju kakovosti življenja.
Preučevali smo, v kakšnih okoliščinah se bodo v regijah bolje razvijale nefor-
malne oblike vseživljenjskega učenja, ki bi kar najbolj prispevale k digitalnem
preboju, zato smo se usmerili v preučevanje spretnosti reševanja problemov
v tehnološko bogatih okoljih, na katere v Sloveniji najbolj vplivata dva socio-
ekonomska dejavnika: starost in izobrazba.
Ključne besede: regije, spretnosti, vseživljenjsko učenje
Uvod
Pomembno vodilo J. A. Komenskega, ki ga upravičeno štejemo za evrop-
skega utemeljitelja ideje o »permanentnem izobraževanju« (to je bil še ne-
davno sinonim za vseživljenjsko učenje), je bilo: »Treba je izobraževati naj-
širše množice ljudi, ne glede na stan, starost in spol« (Vidmar 1995, 48). Če že-
limo doseči izobraževanje »scela in popolnoma«, kot je vseživljenjsko učenje
opisal Komensky, vsepovsod potrebujemo knjige, šole in primerne učitelje
(str. 48). Premišljevanje o vseživljenjskem učenju vodi k temeljnemu vpraša-
nju: kaj omogoča razcvet neformalnih oblik vseživljenjskega učenja? V na-
daljevanju bomo prikazali le en specifični vidik odgovorov na to vprašanje.
Zanimali so nas stanje vseživljenjskega učenja v Sloveniji po regijah z vidika
Lepičnik Vodopivec, J., in M. Mezgec, ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih
za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-230-5.41-53
vseživljenjskega učenja
v slovenskih regijah
Petra Javrh
Andragoški center Republike Slovenije
petra.javrh@acs.si
Regionalne razlike tako na ravni kohezijskih kot statističnih regij se postopno
povečujejo, saj manj razvite regije težko presežejo napredek razvitejših, hkrati
pa si po vsaki krizi hitreje opomorejo razvitejše regije (prim. Pečar 2020; Urad
republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2020). Posebej po-
membna sta pravočasno prilagajanje in krepitev ustreznega znanja ter spret-
nosti prebivalstva. Izhajamo iz predpostavke, da morajo imeti vsi odrasli vsaj
do določene mere razvite temeljne spretnosti oz. kompetence, ki jih potrebu-
jejo za vključevanje v številne možne oblike izobraževanj in usposabljanj v nji-
hovih ožjih ter širših lokalnih okoljih. Vseživljenjsko učenje smo razumeli kot
učenje, ki zajema vse vrste učenja in poteka od zgodnjega otroštva do konca
življenja, namenjeno pa je tako pridobitvi izobrazbe oz. kvalifikacije kot tudi
osebnemu razvoju, aktivnemu državljanstvu in dvigovanju kakovosti življenja.
Preučevali smo, v kakšnih okoliščinah se bodo v regijah bolje razvijale nefor-
malne oblike vseživljenjskega učenja, ki bi kar najbolj prispevale k digitalnem
preboju, zato smo se usmerili v preučevanje spretnosti reševanja problemov
v tehnološko bogatih okoljih, na katere v Sloveniji najbolj vplivata dva socio-
ekonomska dejavnika: starost in izobrazba.
Ključne besede: regije, spretnosti, vseživljenjsko učenje
Uvod
Pomembno vodilo J. A. Komenskega, ki ga upravičeno štejemo za evrop-
skega utemeljitelja ideje o »permanentnem izobraževanju« (to je bil še ne-
davno sinonim za vseživljenjsko učenje), je bilo: »Treba je izobraževati naj-
širše množice ljudi, ne glede na stan, starost in spol« (Vidmar 1995, 48). Če že-
limo doseči izobraževanje »scela in popolnoma«, kot je vseživljenjsko učenje
opisal Komensky, vsepovsod potrebujemo knjige, šole in primerne učitelje
(str. 48). Premišljevanje o vseživljenjskem učenju vodi k temeljnemu vpraša-
nju: kaj omogoča razcvet neformalnih oblik vseživljenjskega učenja? V na-
daljevanju bomo prikazali le en specifični vidik odgovorov na to vprašanje.
Zanimali so nas stanje vseživljenjskega učenja v Sloveniji po regijah z vidika
Lepičnik Vodopivec, J., in M. Mezgec, ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih
za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-230-5.41-53
