Page 47 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 47
Nekateri dejavniki raznolikosti vseživljenjskega učenja v slovenskih regijah
vešči reševanja problemov v TBO (Javrh 2018a), čeprav bi glede na delovna
mesta, ki jih zasedajo, to pričakovali.
Digitalni preboj
Izraz se pogosto uporablja v povezavi z IKT in označuje opazen, odločilen na-
predek oz. učinek v digitalnih tehnologijah v zelo kratkem času. Doseči digi-
talni preboj je mogoče s pomočjo vizije, ki jo zajema tudi »Strategija digitalne
transformacije gospodarstva« (Ministrstvo Republike Slovenije za gospodar-
ski razvoj in tehnologijo 2021). Njena glavna vizija je ohranitev in krepitev vo-
dilne vloge na področju naprednih digitalnih tehnologij, kot so: avtomatiza-
cija in robotizacija, umetna inteligenca, internet stvari, podatkovna analitika,
blockchain in kvantno računalništvo. Področje izobraževanja, predvsem pa
izobraževanja odraslih pa bi moralo k temu prispevati z novimi odzivi na po-
trebe ljudi, ki se s temi tehnologijami niso srečali, jih ne razumejo in se jih
celo bojijo. Zato je v tej strategiji izobraževanje osrednji mehanizem, ki mora
ustvariti podporna okolja za povečanje digitalnih znanj in kompetenc v pod-
jetjih. Treba je zagotoviti ustrezen ekosistem digitalne transformacije z ustre-
znimi znanji in veščinami (str. 2). Da bi lahko sistemsko načrtovali vlaganja v
nova znanja in veščine, so pomembne ugotovitve o začetnem stanju.
Razvojno ogroženost regij izraža indeks razvojne ogroženosti (IRO), ki
vključuje različne dejavnike razvoja z vplivom na kakovost življenja (Urad
republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2020, 19).¹ Kazalnik
razvojne ogroženosti dosega najnižjo vrednost v osrednjeslovenski regiji,
najvišjo razvojno ogroženost pa izkazuje pomurska regija. Kriza zaradi epi-
demije covida-19 je – po mnenju finančnih analitikov – do zdaj imela neena-
komeren vpliv na regije predvsem zaradi razlik v gospodarski strukturi (Urad
republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2021, 26). Kazalnik
kakovosti izobraževanja kaže ugodnejšo sliko, saj so razlike med regijami re-
lativno majhne. Najpozitivneje seveda spet izstopa ekonomsko najrazvitejša
osrednjeslovenska regija. Vse regije, ki so pod slovenskim povprečjem, se
nahajajo v vzhodni Sloveniji, vendar tudi te bistveno ne odstopajo od slo-
venskega povprečja (Urad republike Slovenije za makroekonomske analize
in razvoj 2020, 37). Opazna je zakonitost, da je večji delež terciarno izobra-
ženih v regijah z boljšo razpoložljivostjo delovnih mest za bolj izobražene
¹ Za izračun kazalnika IRO je bilo upoštevanih 14 posamičnih kazalnikov, in sicer gospodarska
aktivnost, produktivnost, dohodek, zaposlenosti, investicije, brezposelnost mladih, izobrazba,
raziskave in razvoj, čiščenje voda, varovana območja, naravne nesreče, brezposelnost, staranje
ter poseljenost.
45
vešči reševanja problemov v TBO (Javrh 2018a), čeprav bi glede na delovna
mesta, ki jih zasedajo, to pričakovali.
Digitalni preboj
Izraz se pogosto uporablja v povezavi z IKT in označuje opazen, odločilen na-
predek oz. učinek v digitalnih tehnologijah v zelo kratkem času. Doseči digi-
talni preboj je mogoče s pomočjo vizije, ki jo zajema tudi »Strategija digitalne
transformacije gospodarstva« (Ministrstvo Republike Slovenije za gospodar-
ski razvoj in tehnologijo 2021). Njena glavna vizija je ohranitev in krepitev vo-
dilne vloge na področju naprednih digitalnih tehnologij, kot so: avtomatiza-
cija in robotizacija, umetna inteligenca, internet stvari, podatkovna analitika,
blockchain in kvantno računalništvo. Področje izobraževanja, predvsem pa
izobraževanja odraslih pa bi moralo k temu prispevati z novimi odzivi na po-
trebe ljudi, ki se s temi tehnologijami niso srečali, jih ne razumejo in se jih
celo bojijo. Zato je v tej strategiji izobraževanje osrednji mehanizem, ki mora
ustvariti podporna okolja za povečanje digitalnih znanj in kompetenc v pod-
jetjih. Treba je zagotoviti ustrezen ekosistem digitalne transformacije z ustre-
znimi znanji in veščinami (str. 2). Da bi lahko sistemsko načrtovali vlaganja v
nova znanja in veščine, so pomembne ugotovitve o začetnem stanju.
Razvojno ogroženost regij izraža indeks razvojne ogroženosti (IRO), ki
vključuje različne dejavnike razvoja z vplivom na kakovost življenja (Urad
republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2020, 19).¹ Kazalnik
razvojne ogroženosti dosega najnižjo vrednost v osrednjeslovenski regiji,
najvišjo razvojno ogroženost pa izkazuje pomurska regija. Kriza zaradi epi-
demije covida-19 je – po mnenju finančnih analitikov – do zdaj imela neena-
komeren vpliv na regije predvsem zaradi razlik v gospodarski strukturi (Urad
republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj 2021, 26). Kazalnik
kakovosti izobraževanja kaže ugodnejšo sliko, saj so razlike med regijami re-
lativno majhne. Najpozitivneje seveda spet izstopa ekonomsko najrazvitejša
osrednjeslovenska regija. Vse regije, ki so pod slovenskim povprečjem, se
nahajajo v vzhodni Sloveniji, vendar tudi te bistveno ne odstopajo od slo-
venskega povprečja (Urad republike Slovenije za makroekonomske analize
in razvoj 2020, 37). Opazna je zakonitost, da je večji delež terciarno izobra-
ženih v regijah z boljšo razpoložljivostjo delovnih mest za bolj izobražene
¹ Za izračun kazalnika IRO je bilo upoštevanih 14 posamičnih kazalnikov, in sicer gospodarska
aktivnost, produktivnost, dohodek, zaposlenosti, investicije, brezposelnost mladih, izobrazba,
raziskave in razvoj, čiščenje voda, varovana območja, naravne nesreče, brezposelnost, staranje
ter poseljenost.
45
