Page 46 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 46
ra Javrh
sta se pokazala kot dejavnika, ki sta močno in pozitivno povezana z odličnim
reševanjem problemov z uporabo IKT.
Dva od treh odraslih sta uporabljala elektronsko pošto in internet v vsak-
danjem življenju, izven dela pa vsaj enkrat mesečno. Skoraj polovica delovne
sile je dnevno uporabljala e-pošto v službi, skoraj polovica je uporabljala pro-
grame za obdelavo besedil vsaj enkrat mesečno. Redni uporabniki IKT so
imeli s tem možnost kontinuiranega razvijanja spretnosti reševanja proble-
mov v TBO, zato so lažje rešili težave, ki zahtevajo usklajeno uporabo več raz-
ličnih aplikacij, znali oceniti rezultate spletnih iskanj in se ustrezno odzvati na
občasne nepričakovane rezultate. Najboljši so bili prebivalci nordijskih držav
in Nizozemske, kjer je kar približno 40 prebivalcev doseglo najvišje ravni.
Nasprotno pa so Irska, Poljska in Slovaška izstopale po najmanjših deležih
odraslih, ki so dosegli te ravni, in sicer s približno 20 .
Razlike v možnosti dostopa do interneta in uporabe IKT so pojasnile velik
del variacij pri usposobljenosti za reševanje problemov v TBO po državah: če
so imeli odrasli dobre rezultate pri besedilnih in matematičnih spretnostih
ter so bili mlajši, so v večji meri dosegali višje ravni pri reševanju problemov
v TBO.
Če so prebivalci delali, so v večji meri dosegali višje ravni kot tisti brez dela.
Delavci v kvalificiranih poklicih so bili pogosteje visoko usposobljeni za re-
ševanje problemov v TBO kot tisti iz osnovnih poklicev. Vendar je bilo leta
2014 in 2015 (ko je raziskava potekala na terenu) le malo zaposlenih zaskr-
bljenih zaradi pomanjkanja računalniških znanj, potrebnih za dobro oprav-
ljanje dela, malo jih je tudi menilo, da bi pomanjkanje te spretnosti vplivalo
na njihove možnosti za zaposlitev, napredovanje ali povišanje plače. Uspo-
sobljenost za reševanje problemov v TBO in uporaba IKT (predvsem e-pošte)
sta statistično povezani z višjo stopnjo angažiranosti na delovnem mestu in
višjo plačo, tudi če so bili upoštevani drugi dejavniki. Ugotovljeno je bilo, da
bodo odrasli brez računalniških izkušenj statistično manj verjetno delovno
aktivni in bodo bistveno manj plačani.
Prvemu krogu raziskave se je pridružila tudi Slovenija in pokazalo se je, da
je v slovenski starejši populaciji zelo velik delež odraslih z nizkimi spretnostmi
reševanja problemov v TBO. Skoraj polovica vseh prebivalcev, starejših od 50
let, je v tej raziskavi dosegla samo najnižjo raven. Del razlogov je mogoče pri-
pisati generacijskim razlikam, saj so imeli v tem času starejši od 50 let precej
manj izkušenj s tehnologijo kot med in po pandemiji oz. se o njej niso izo-
braževali v času svojega formalnega izobraževanja, saj takrat trenutne teh-
nologije še niso obstajale. V nasprotju s pričakovanji tudi visoko izobraženi
odrasli, starejši od 50 let – primerjalno z drugimi Evropejci – niso bili najbolj
44
sta se pokazala kot dejavnika, ki sta močno in pozitivno povezana z odličnim
reševanjem problemov z uporabo IKT.
Dva od treh odraslih sta uporabljala elektronsko pošto in internet v vsak-
danjem življenju, izven dela pa vsaj enkrat mesečno. Skoraj polovica delovne
sile je dnevno uporabljala e-pošto v službi, skoraj polovica je uporabljala pro-
grame za obdelavo besedil vsaj enkrat mesečno. Redni uporabniki IKT so
imeli s tem možnost kontinuiranega razvijanja spretnosti reševanja proble-
mov v TBO, zato so lažje rešili težave, ki zahtevajo usklajeno uporabo več raz-
ličnih aplikacij, znali oceniti rezultate spletnih iskanj in se ustrezno odzvati na
občasne nepričakovane rezultate. Najboljši so bili prebivalci nordijskih držav
in Nizozemske, kjer je kar približno 40 prebivalcev doseglo najvišje ravni.
Nasprotno pa so Irska, Poljska in Slovaška izstopale po najmanjših deležih
odraslih, ki so dosegli te ravni, in sicer s približno 20 .
Razlike v možnosti dostopa do interneta in uporabe IKT so pojasnile velik
del variacij pri usposobljenosti za reševanje problemov v TBO po državah: če
so imeli odrasli dobre rezultate pri besedilnih in matematičnih spretnostih
ter so bili mlajši, so v večji meri dosegali višje ravni pri reševanju problemov
v TBO.
Če so prebivalci delali, so v večji meri dosegali višje ravni kot tisti brez dela.
Delavci v kvalificiranih poklicih so bili pogosteje visoko usposobljeni za re-
ševanje problemov v TBO kot tisti iz osnovnih poklicev. Vendar je bilo leta
2014 in 2015 (ko je raziskava potekala na terenu) le malo zaposlenih zaskr-
bljenih zaradi pomanjkanja računalniških znanj, potrebnih za dobro oprav-
ljanje dela, malo jih je tudi menilo, da bi pomanjkanje te spretnosti vplivalo
na njihove možnosti za zaposlitev, napredovanje ali povišanje plače. Uspo-
sobljenost za reševanje problemov v TBO in uporaba IKT (predvsem e-pošte)
sta statistično povezani z višjo stopnjo angažiranosti na delovnem mestu in
višjo plačo, tudi če so bili upoštevani drugi dejavniki. Ugotovljeno je bilo, da
bodo odrasli brez računalniških izkušenj statistično manj verjetno delovno
aktivni in bodo bistveno manj plačani.
Prvemu krogu raziskave se je pridružila tudi Slovenija in pokazalo se je, da
je v slovenski starejši populaciji zelo velik delež odraslih z nizkimi spretnostmi
reševanja problemov v TBO. Skoraj polovica vseh prebivalcev, starejših od 50
let, je v tej raziskavi dosegla samo najnižjo raven. Del razlogov je mogoče pri-
pisati generacijskim razlikam, saj so imeli v tem času starejši od 50 let precej
manj izkušenj s tehnologijo kot med in po pandemiji oz. se o njej niso izo-
braževali v času svojega formalnega izobraževanja, saj takrat trenutne teh-
nologije še niso obstajale. V nasprotju s pričakovanji tudi visoko izobraženi
odrasli, starejši od 50 let – primerjalno z drugimi Evropejci – niso bili najbolj
44
