Page 49 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
Nekateri dejavniki raznolikosti vseživljenjskega učenja v slovenskih regijah
Rezultati
Mnogi, tudi skriti dejavniki
Poleg pomanjkanja časa, ki predstavlja eno izmed največkrat omenjenih ovir
za udeležbo odraslih v aktivnostih vseživljenjskega učenja, je tu vrsta social-
nodemografskih dejavnikov, kot so starost, spol, zaposlitveni in poklicni sta-
tus, dosežena izobrazba in raven spretnosti, socialni in kulturni kapital, kraj
bivanja in rasa/etnična pripadnost (prim. Boeren v Javrh in Kompare Jam-
pani 2022). Posebej pomemben vpliv na udeležbo v vseživljenjskem učenju
v Sloveniji ima v vseh meritvah doslej prav dosežena stopnja izobrazbe, torej
pridobljen institucionaliziran kulturni kapital posameznika. Še več: tako kul-
turni kapital staršev in lastni kulturni kapital posameznika sta v Sloveniji raz-
meroma močna napovedovalca udeležbe v vseživljenjskem učenju: kulturni
kapital je neposredni napovedovalec sodelovanja v izobraževanju odraslih in
kulturni kapital staršev precej zanesljiv napovedovalec lastnega kulturnega
kapitala (prim. Javrh in Kompare Jampani 2022, 274). Rezultati opravljene ana-
lize o raznolikosti stanja vseživljenjskega učenja v Sloveniji po regijah kažejo,
da tudi na sposobnost reševanja problemov v TBO v Sloveniji najbolj vplivata
starost in izobrazba, najšibkejši pa je vpliv spola.
Najvišje ravni spretnosti pri reševanju problemov v TBO so v naši analizi
med starostnimi skupinami dosegli mlajši odrasli (obeh spolov), ki so bili
hkrati tudi najbolj izobraženi. Udeležba v programih neformalnega izobra-
ževanja ima pri tistih z nižjo stopnjo izobrazbe mnogo pozitivnejše učinke
kot pri tistih, ki imajo srednjo, višjo izobrazbo in več. Ta ugotovitev še pose-
bej velja za spretnosti reševanja problemov v TBO (Muršak in Radovan 2018;
Možina 2022, 35–36).
Primerjave med regijami so pokazale, da je največji delež najmlajših mo-
ških (16–25 let) višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO dose-
gel v jugovzhodni Sloveniji (68,20 ), najmanjši pa v zasavski regiji (18,41 ).
Nihče iz najstarejše skupine prebivalcev (56–65 let) v posavski regiji ni dose-
gel višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v TBO, enako je veljalo za
moške te starosti v zasavski regiji.
Večji delež prebivalcev, ki so dosegli višjo raven spretnosti pri reševanju
problemov v TBO, je živel v večjih krajih in mestih (v naseljih z več kot 10.000
prebivalci) kot na podeželju. Večji odstotek tistih z nizko ravnjo spretnosti pa
je povečini prebival v manjših kmečkih naseljih. V teh okoljih je manj mož-
nosti za razvijanje kompetenc, ki se uporabljajo v TBO. V večjih naseljih je
več možnosti in ponudbe za formalna ter neformalna izobraževanja s tega
področja pa tudi večji izbor zaposlitev na položajih, ki predvidevajo delovne
47
Rezultati
Mnogi, tudi skriti dejavniki
Poleg pomanjkanja časa, ki predstavlja eno izmed največkrat omenjenih ovir
za udeležbo odraslih v aktivnostih vseživljenjskega učenja, je tu vrsta social-
nodemografskih dejavnikov, kot so starost, spol, zaposlitveni in poklicni sta-
tus, dosežena izobrazba in raven spretnosti, socialni in kulturni kapital, kraj
bivanja in rasa/etnična pripadnost (prim. Boeren v Javrh in Kompare Jam-
pani 2022). Posebej pomemben vpliv na udeležbo v vseživljenjskem učenju
v Sloveniji ima v vseh meritvah doslej prav dosežena stopnja izobrazbe, torej
pridobljen institucionaliziran kulturni kapital posameznika. Še več: tako kul-
turni kapital staršev in lastni kulturni kapital posameznika sta v Sloveniji raz-
meroma močna napovedovalca udeležbe v vseživljenjskem učenju: kulturni
kapital je neposredni napovedovalec sodelovanja v izobraževanju odraslih in
kulturni kapital staršev precej zanesljiv napovedovalec lastnega kulturnega
kapitala (prim. Javrh in Kompare Jampani 2022, 274). Rezultati opravljene ana-
lize o raznolikosti stanja vseživljenjskega učenja v Sloveniji po regijah kažejo,
da tudi na sposobnost reševanja problemov v TBO v Sloveniji najbolj vplivata
starost in izobrazba, najšibkejši pa je vpliv spola.
Najvišje ravni spretnosti pri reševanju problemov v TBO so v naši analizi
med starostnimi skupinami dosegli mlajši odrasli (obeh spolov), ki so bili
hkrati tudi najbolj izobraženi. Udeležba v programih neformalnega izobra-
ževanja ima pri tistih z nižjo stopnjo izobrazbe mnogo pozitivnejše učinke
kot pri tistih, ki imajo srednjo, višjo izobrazbo in več. Ta ugotovitev še pose-
bej velja za spretnosti reševanja problemov v TBO (Muršak in Radovan 2018;
Možina 2022, 35–36).
Primerjave med regijami so pokazale, da je največji delež najmlajših mo-
ških (16–25 let) višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO dose-
gel v jugovzhodni Sloveniji (68,20 ), najmanjši pa v zasavski regiji (18,41 ).
Nihče iz najstarejše skupine prebivalcev (56–65 let) v posavski regiji ni dose-
gel višje ravni spretnosti pri reševanju problemov v TBO, enako je veljalo za
moške te starosti v zasavski regiji.
Večji delež prebivalcev, ki so dosegli višjo raven spretnosti pri reševanju
problemov v TBO, je živel v večjih krajih in mestih (v naseljih z več kot 10.000
prebivalci) kot na podeželju. Večji odstotek tistih z nizko ravnjo spretnosti pa
je povečini prebival v manjših kmečkih naseljih. V teh okoljih je manj mož-
nosti za razvijanje kompetenc, ki se uporabljajo v TBO. V večjih naseljih je
več možnosti in ponudbe za formalna ter neformalna izobraževanja s tega
področja pa tudi večji izbor zaposlitev na položajih, ki predvidevajo delovne
47
