Page 50 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 50
ra Javrh
naloge v TBO. Obalno-kraška regija je v tem oziru izstopala z majhnim dele-
žem prebivalcev, ki so dosegli višjo raven spretnosti pri reševanju problemov
v TBO, čeprav so živeli v srednje velikih naseljih in mestih. Najmanjša odsto-
panja v deležu prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov
v TBO glede na to, v kakšnem tipu naselja so živeli, so bila v pomurski regiji.
Osrednjeslovenska regija je imela – ne glede na tip naselja – najvišji delež
prebivalcev, ki so dosegli višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v
TBO, v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji. Med skritimi dejavniki bi bilo
v prihodnje posebej pomembno analizirati možne vplive dnevnih migracij.
Z intenzivnimi dnevnimi migracijami zaradi dela se manjša naselja spremi-
njajo iz funkcionalnih naselij v spalne soseske. Bolj izobraženi posamezniki
se dnevno vozijo v druge regije, kjer zasedajo višja delovna mesta, kar naj-
verjetneje pomeni, da se njihova socialni in kulturni kapital razvijata izven
kraja bivanja.
Nizka zahtevnost po kvalificiranosti in nespodbudno delovno okolje
ne vzpodbujata razvoja spretnosti
Prebivalci, ki so opravljali osnovne poklice in preprosta dela, so v večjem de-
ležu izkazovali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO. In
obratno: prebivalci, ki so opravljali kvalificirane poklice, so v veliko večjem
obsegu obvladovali višjo raven reševanja problemov v TBO. Pomurska regija
je imela med vsemi najbolj odstopajočo razporeditev deležev prebivalcev
z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v TBO – med prebivalci z
osnovnimi poklici jih kar polovica dosega višjo raven spretnosti. Če primer-
jamo regije v celotni državi, ima osrednjeslovenska regija največji delež pre-
bivalcev s kvalificiranimi poklici, ki dosegajo višjo raven, med vsemi regijami
(to je bilo 64,29 , kar predstavlja približno 90.350 prebivalcev, za razliko od
celotne vzhodne regije, kjer je bilo le 80.000 prebivalcev s kvalificiranimi po-
klici, ki so dosegli to raven). Pri posameznikih, ki opravljajo osnovne poklice in
preprosta dela ter dosegajo nizke ravni reševanja problemov v TBO, delovno
okolje ne predstavlja spodbujajočega konteksta za razvoj digitalnih kompe-
tenc. Zato bo vzpostavljanje kulture vseživljenjskega učenja v podjetjih ena
od pomembnih prihodnjih nalog. Postavlja se vprašanje, ali je lahko razvito
socialno okolje izven dela zadosten dejavnik za razvoj omenjenih kompe-
tenc, s tem pa za ustvarjanje pogojev za digitalni preboj.
Družinske oz. socialne okoliščine
Največji delež prebivalcev, ki so dosegli višjo raven spretnosti pri reševanju
problemov v TBO, ni živelo s soprogom ali z zunajzakonskim partnerjem ka-
48
naloge v TBO. Obalno-kraška regija je v tem oziru izstopala z majhnim dele-
žem prebivalcev, ki so dosegli višjo raven spretnosti pri reševanju problemov
v TBO, čeprav so živeli v srednje velikih naseljih in mestih. Najmanjša odsto-
panja v deležu prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov
v TBO glede na to, v kakšnem tipu naselja so živeli, so bila v pomurski regiji.
Osrednjeslovenska regija je imela – ne glede na tip naselja – najvišji delež
prebivalcev, ki so dosegli višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v
TBO, v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji. Med skritimi dejavniki bi bilo
v prihodnje posebej pomembno analizirati možne vplive dnevnih migracij.
Z intenzivnimi dnevnimi migracijami zaradi dela se manjša naselja spremi-
njajo iz funkcionalnih naselij v spalne soseske. Bolj izobraženi posamezniki
se dnevno vozijo v druge regije, kjer zasedajo višja delovna mesta, kar naj-
verjetneje pomeni, da se njihova socialni in kulturni kapital razvijata izven
kraja bivanja.
Nizka zahtevnost po kvalificiranosti in nespodbudno delovno okolje
ne vzpodbujata razvoja spretnosti
Prebivalci, ki so opravljali osnovne poklice in preprosta dela, so v večjem de-
ležu izkazovali zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO. In
obratno: prebivalci, ki so opravljali kvalificirane poklice, so v veliko večjem
obsegu obvladovali višjo raven reševanja problemov v TBO. Pomurska regija
je imela med vsemi najbolj odstopajočo razporeditev deležev prebivalcev
z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v TBO – med prebivalci z
osnovnimi poklici jih kar polovica dosega višjo raven spretnosti. Če primer-
jamo regije v celotni državi, ima osrednjeslovenska regija največji delež pre-
bivalcev s kvalificiranimi poklici, ki dosegajo višjo raven, med vsemi regijami
(to je bilo 64,29 , kar predstavlja približno 90.350 prebivalcev, za razliko od
celotne vzhodne regije, kjer je bilo le 80.000 prebivalcev s kvalificiranimi po-
klici, ki so dosegli to raven). Pri posameznikih, ki opravljajo osnovne poklice in
preprosta dela ter dosegajo nizke ravni reševanja problemov v TBO, delovno
okolje ne predstavlja spodbujajočega konteksta za razvoj digitalnih kompe-
tenc. Zato bo vzpostavljanje kulture vseživljenjskega učenja v podjetjih ena
od pomembnih prihodnjih nalog. Postavlja se vprašanje, ali je lahko razvito
socialno okolje izven dela zadosten dejavnik za razvoj omenjenih kompe-
tenc, s tem pa za ustvarjanje pogojev za digitalni preboj.
Družinske oz. socialne okoliščine
Največji delež prebivalcev, ki so dosegli višjo raven spretnosti pri reševanju
problemov v TBO, ni živelo s soprogom ali z zunajzakonskim partnerjem ka-
48
