Page 51 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
Nekateri dejavniki raznolikosti vseživljenjskega učenja v slovenskih regijah
kor tudi ni imelo otrok. Višjo raven spretnosti so v večjem deležu dosegali
tisti prebivalci, katerih soprog oz. partner je zaposlen za polni delovni čas, za
razliko od prebivalcev, katerih soprog oz. partner je brezposeln ali upokojen;
ti so v velikem odstotku dosegli zelo nizko raven spretnosti. V gorenjski in
obalno-kraški regiji so odstopanja v velikosti deleža prebivalcev z višjo rav-
njo spretnosti pri reševanju problemov v TBO glede na število članov v go-
spodinjstvu najmanjša (manjša kot 10 ). V regiji jugovzhodna Slovenija je
bila največja razlika v velikosti deleža prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri
reševanju problemov v TBO v primerjavi s kontrastno skupino, če so respon-
denti živeli s partnerjem/soprogom in imeli otroke. V pomurski regiji je bil
primerjalno z drugimi regijami v Slovenij največji delež respondentov z višjo
ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v TBO, čeprav je soprog/partner
opravljal delo v gospodinjstvu ali skrbel za otroke/družino (100 ), bil vaje-
nec/pripravnik (90 ) ali zaposlen za krajši delovni čas (83,98 ).
Podatki po regijah nazorno zrcalijo vpliv socialnodemografskih značilnosti
posameznikov, vključno s socio-ekonomskimi kazalniki, nakazujejo pa tudi
vpliv socialnega okolja, v katerem posameznik živi. Premoč kulturnega ka-
pitala izvorne družine se posebej kaže pri migrantih prve generacije in pri
posameznikih, katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe. Prebivalci, ki so
migranti prve generacije, dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju
problemov v TBO za razliko od migrantov druge generacije in nemigrantov;
le-ti dosegajo višjo raven spretnosti. Vendar gre pri tem upoštevati tudi raz-
vitost neposrednega sociokulturnega okolja oz. kraja bivanja.
Večina prebivalcev z migrantskim ozadjem, katerih mati ali oče sta zaklju-
čila višje in visokošolsko izobraževanje, je dosegla višjo raven pri reševanju
problemov v TBO. Od vseh regij v Sloveniji je imela v skupini manjši de-
lež respondentov z materami/s skrbnicami z višjo ali visokošolsko izobrazbo
(54,98 ) samo obalno-kraška regija, če smo ga primerjali z deležem v skupini
respondentov z materami/s skrbnicami s srednješolsko izobrazbo (58,26 ).
Zasavska regija je bila med vsemi regijami v državi edina, kjer je skupina pre-
bivalcev, ki niso bili rojeni v Sloveniji, v večjem deležu dosegla višjo raven
spretnosti pri reševanju problemov v TBO kot skupina rojenih v Sloveniji. V
goriški, posavski in zasavski regiji so priseljenci druge generacije dosegli višjo
raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO v manjših deležih kot v sku-
pini priseljencev prve generacije.
Razlike so vidne pri samooceni zdravja
Prebivalci z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v TBO so svoje
zdravje na petstopenjski letvici samoocenili bolje kot tisti, ki so dosegli zelo
49
kor tudi ni imelo otrok. Višjo raven spretnosti so v večjem deležu dosegali
tisti prebivalci, katerih soprog oz. partner je zaposlen za polni delovni čas, za
razliko od prebivalcev, katerih soprog oz. partner je brezposeln ali upokojen;
ti so v velikem odstotku dosegli zelo nizko raven spretnosti. V gorenjski in
obalno-kraški regiji so odstopanja v velikosti deleža prebivalcev z višjo rav-
njo spretnosti pri reševanju problemov v TBO glede na število članov v go-
spodinjstvu najmanjša (manjša kot 10 ). V regiji jugovzhodna Slovenija je
bila največja razlika v velikosti deleža prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri
reševanju problemov v TBO v primerjavi s kontrastno skupino, če so respon-
denti živeli s partnerjem/soprogom in imeli otroke. V pomurski regiji je bil
primerjalno z drugimi regijami v Slovenij največji delež respondentov z višjo
ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v TBO, čeprav je soprog/partner
opravljal delo v gospodinjstvu ali skrbel za otroke/družino (100 ), bil vaje-
nec/pripravnik (90 ) ali zaposlen za krajši delovni čas (83,98 ).
Podatki po regijah nazorno zrcalijo vpliv socialnodemografskih značilnosti
posameznikov, vključno s socio-ekonomskimi kazalniki, nakazujejo pa tudi
vpliv socialnega okolja, v katerem posameznik živi. Premoč kulturnega ka-
pitala izvorne družine se posebej kaže pri migrantih prve generacije in pri
posameznikih, katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe. Prebivalci, ki so
migranti prve generacije, dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju
problemov v TBO za razliko od migrantov druge generacije in nemigrantov;
le-ti dosegajo višjo raven spretnosti. Vendar gre pri tem upoštevati tudi raz-
vitost neposrednega sociokulturnega okolja oz. kraja bivanja.
Večina prebivalcev z migrantskim ozadjem, katerih mati ali oče sta zaklju-
čila višje in visokošolsko izobraževanje, je dosegla višjo raven pri reševanju
problemov v TBO. Od vseh regij v Sloveniji je imela v skupini manjši de-
lež respondentov z materami/s skrbnicami z višjo ali visokošolsko izobrazbo
(54,98 ) samo obalno-kraška regija, če smo ga primerjali z deležem v skupini
respondentov z materami/s skrbnicami s srednješolsko izobrazbo (58,26 ).
Zasavska regija je bila med vsemi regijami v državi edina, kjer je skupina pre-
bivalcev, ki niso bili rojeni v Sloveniji, v večjem deležu dosegla višjo raven
spretnosti pri reševanju problemov v TBO kot skupina rojenih v Sloveniji. V
goriški, posavski in zasavski regiji so priseljenci druge generacije dosegli višjo
raven spretnosti pri reševanju problemov v TBO v manjših deležih kot v sku-
pini priseljencev prve generacije.
Razlike so vidne pri samooceni zdravja
Prebivalci z višjo ravnjo spretnosti pri reševanju problemov v TBO so svoje
zdravje na petstopenjski letvici samoocenili bolje kot tisti, ki so dosegli zelo
49
