Page 52 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
ra Javrh
nizko raven spretnosti. Pomurska regija izstopa po velikem deležu te skupine,
ki je kljub vsemu svoje zdravje ocenila kot slabo (45,20 ). V zasavski in posa-
vski regiji pa ni bilo nikogar na višji ravni spretnosti, ki bi izbral to oceno. Le
v koroški regiji so bili deleži prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševa-
nju problemov v TBO glede na samooceno zdravja precej izenačeni in se ta
polarizacija ni izrazila.
Obsežnost domačih knjižnic in višji dosežki
Prebivalci, ki so imeli doma več knjig, so v večjem deležu dosegli višjo raven
pri reševanju problemov v TBO kot tisti z manj knjigami. Le v zasavski regiji
je bil zanemarljiv delež respondentov z višjo ravnjo, čeprav naj bi imeli doma
več kot 200 knjig. Obalno-kraška regija je imela med vsemi slovenskimi re-
gijami največji delež prebivalcev z višjo ravnjo med tistimi, ki so ocenili, da
imajo doma zelo malo knjig (manj kot 25 ). V regiji jugovzhodna Slovenija so
skoraj vsi, ki so izjavili, da imajo doma več kot 500 knjig, dosegli višjo raven.
Sklep
Podatki raziskave PIAAC 2016 kažejo (npr. Desjardins 2017; 2020), da je ude-
ležba odraslih v vseživljenjskem učenju neenakomerno porazdeljena v vseh
državah, tudi Sloveniji, ne samo glede na doseženo stopnjo izobrazbe, am-
pak tudi po starosti, socialno-ekonomskem statusu in socialnodemografskih
značilnosti. V vseh primerih imajo neenake možnosti za udeležbo v vseži-
vljenjskem učenju ranljive skupine odraslih: starejši odrasli, odrasli z nizko
stopnjo dosežene izobrazbe, odrasli z nizko ravnjo funkcionalne pismeno-
sti, odrasli z nizko ravnjo socialno-ekonomskega ozadja, izraženo v izobrazbi
staršev (še posebej značilno za Slovenijo), kakor tudi odrasli, ki so rojeni v
tujini in/ali je njihov materni jezik tuj (Javrh in Kompare Jampani 2022). O
tej, manjši ranljivost lahko govorimo takrat, ko je teh okoliščin in dejavnikov
manj ter je mogoče s posameznimi intervencijami preprečiti zdrs odraslih v
družbeno izključenost in ohraniti njihovo izobraževalno dejavnost. Večja ran-
ljivost nastopi takrat, ko se pri odraslem posamezniku nakopiči več dejavni-
kov tveganja in nanje ne moremo več vplivati s posameznimi intervencijami,
ki ne upoštevajo večkratne izključenosti. V Sloveniji se srečujemo z oblikami
večkratne družbene izključenosti posameznikov in skupin odraslih ne glede
na regijo.
Vse navedene skupine prebivalstva dosegajo precej nižje odstotke pri ude-
ležbi v vseživljenjskem učenju. Razlike v spolu so zanemarljive v večini držav,
a tipično v korist moških za 5 . Države, kot so Nizozemska in vse nordijske dr-
žave (z izjemo Islandije), beležijo najvišji odstotek udeležbe v vseživljenjskem
50
nizko raven spretnosti. Pomurska regija izstopa po velikem deležu te skupine,
ki je kljub vsemu svoje zdravje ocenila kot slabo (45,20 ). V zasavski in posa-
vski regiji pa ni bilo nikogar na višji ravni spretnosti, ki bi izbral to oceno. Le
v koroški regiji so bili deleži prebivalcev z višjo ravnjo spretnosti pri reševa-
nju problemov v TBO glede na samooceno zdravja precej izenačeni in se ta
polarizacija ni izrazila.
Obsežnost domačih knjižnic in višji dosežki
Prebivalci, ki so imeli doma več knjig, so v večjem deležu dosegli višjo raven
pri reševanju problemov v TBO kot tisti z manj knjigami. Le v zasavski regiji
je bil zanemarljiv delež respondentov z višjo ravnjo, čeprav naj bi imeli doma
več kot 200 knjig. Obalno-kraška regija je imela med vsemi slovenskimi re-
gijami največji delež prebivalcev z višjo ravnjo med tistimi, ki so ocenili, da
imajo doma zelo malo knjig (manj kot 25 ). V regiji jugovzhodna Slovenija so
skoraj vsi, ki so izjavili, da imajo doma več kot 500 knjig, dosegli višjo raven.
Sklep
Podatki raziskave PIAAC 2016 kažejo (npr. Desjardins 2017; 2020), da je ude-
ležba odraslih v vseživljenjskem učenju neenakomerno porazdeljena v vseh
državah, tudi Sloveniji, ne samo glede na doseženo stopnjo izobrazbe, am-
pak tudi po starosti, socialno-ekonomskem statusu in socialnodemografskih
značilnosti. V vseh primerih imajo neenake možnosti za udeležbo v vseži-
vljenjskem učenju ranljive skupine odraslih: starejši odrasli, odrasli z nizko
stopnjo dosežene izobrazbe, odrasli z nizko ravnjo funkcionalne pismeno-
sti, odrasli z nizko ravnjo socialno-ekonomskega ozadja, izraženo v izobrazbi
staršev (še posebej značilno za Slovenijo), kakor tudi odrasli, ki so rojeni v
tujini in/ali je njihov materni jezik tuj (Javrh in Kompare Jampani 2022). O
tej, manjši ranljivost lahko govorimo takrat, ko je teh okoliščin in dejavnikov
manj ter je mogoče s posameznimi intervencijami preprečiti zdrs odraslih v
družbeno izključenost in ohraniti njihovo izobraževalno dejavnost. Večja ran-
ljivost nastopi takrat, ko se pri odraslem posamezniku nakopiči več dejavni-
kov tveganja in nanje ne moremo več vplivati s posameznimi intervencijami,
ki ne upoštevajo večkratne izključenosti. V Sloveniji se srečujemo z oblikami
večkratne družbene izključenosti posameznikov in skupin odraslih ne glede
na regijo.
Vse navedene skupine prebivalstva dosegajo precej nižje odstotke pri ude-
ležbi v vseživljenjskem učenju. Razlike v spolu so zanemarljive v večini držav,
a tipično v korist moških za 5 . Države, kot so Nizozemska in vse nordijske dr-
žave (z izjemo Islandije), beležijo najvišji odstotek udeležbe v vseživljenjskem
50
