Page 53 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 53
Nekateri dejavniki raznolikosti vseživljenjskega učenja v slovenskih regijah
učenju pri vseh ranljivih skupinah odraslih. Največji razkorak glede udeležbe
odraslih v vseživljenjskem učenju med ranljivimi skupinami odraslih ter naj-
bolj privilegiranimi odraslimi (glede na izobrazbo, socialno-ekonomski sta-
tus) pa je zaznati v državah, kot so: Avstrija, Belgija in Češka kakor tudi Slove-
nija (Javrh in Kompare Jampani 2022; gl. tudi Dolničar, Mrzel in Šimenc 2018).
Preučevali smo, v kakšnih okoliščinah se bodo v slovenskih regijah bolje
razvijale neformalne oblike vseživljenjskega učenja, ki bi kar najbolj prispe-
vale k digitalnem preboju, zato smo se usmerili v preučevanje spretnosti re-
ševanja problemov v TBO, na katere v Sloveniji najbolj vplivata dva socio-
ekonomska dejavnika: starost in izobrazba.
Potrebni bodo sistemski ukrepi, da bi regionalne razlike tako na ravni kohe-
zijskih kot statističnih regij zmanjševali in ne povečevali, saj manj razvite re-
gije v kriznih obdobjih težko dosežejo napredek razvitejših. Kot najnujnejše
z vidika VŽU preboja vidimo pravočasno prilagajanje in krepitev ustreznega
znanja in spretnosti vsega prebivalstva. Izhajali smo iz predpostavke, da mo-
rajo vsi odrasli vsaj do določene mere imeti pogoje za razvoj temeljnih spret-
nosti oz. kompetenc. Vseživljenjsko učenje smo razumeli kot učenje, ki za-
jema vse vrste učenja in poteka od zgodnjega otroštva do konca življenja.
Kljub nenadnemu izboljšanju rezultata glede vključenosti v vseživljenjsko
učenje v Sloveniji v letu 2022 je v navedena področja treba dolgoročno vla-
gati in jih načrtno krepiti. To nam poleg raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC
kažejo tudi podatki drugih raziskav, med njimi: statistični podatki o vklju-
čenosti odraslih v izobraževanje (npr. anketa o delovni sili), statistični po-
datki o izobrazbeni strukturi in socialnodemografskih značilnostih prebival-
stva Slovenije (podatki SURS po letih), analiza potreb izobraževalcev odraslih
ter drugi.
Literatura
Desjardins, R. 2017. Political Economy of Adult Learning Systems. London: Blooms-
bury Academic.
———. 2020. »PIAAC Thematic Review on Adult Learning.« OECD Education
Working Papers No. 223, OECD, Pariz.
Dolničar, V., M. Mrzel in M. Šimenc. 2018. »Digitalna pismenost in reševanje pro-
blemov v tehnološko bogatih okoljih: primer Slovenije.« V Spretnosti odra-
slih, ur. P. Javrh, 181–195. 2., recenzirana in dopolnjena izd. Ljubljana: Andra-
goški center Slovenije.
Eurostat. B. l. »Participation Rate in Education and Training (Last 4 Weeks) by
Sex and Age.« https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TRNG
_LFS_01__custom_2681360/default/table?lang=en.
Hämäläinen, R., B. De Wever, A. Malin in S. Cincinnato. 2015. »Education and
51
učenju pri vseh ranljivih skupinah odraslih. Največji razkorak glede udeležbe
odraslih v vseživljenjskem učenju med ranljivimi skupinami odraslih ter naj-
bolj privilegiranimi odraslimi (glede na izobrazbo, socialno-ekonomski sta-
tus) pa je zaznati v državah, kot so: Avstrija, Belgija in Češka kakor tudi Slove-
nija (Javrh in Kompare Jampani 2022; gl. tudi Dolničar, Mrzel in Šimenc 2018).
Preučevali smo, v kakšnih okoliščinah se bodo v slovenskih regijah bolje
razvijale neformalne oblike vseživljenjskega učenja, ki bi kar najbolj prispe-
vale k digitalnem preboju, zato smo se usmerili v preučevanje spretnosti re-
ševanja problemov v TBO, na katere v Sloveniji najbolj vplivata dva socio-
ekonomska dejavnika: starost in izobrazba.
Potrebni bodo sistemski ukrepi, da bi regionalne razlike tako na ravni kohe-
zijskih kot statističnih regij zmanjševali in ne povečevali, saj manj razvite re-
gije v kriznih obdobjih težko dosežejo napredek razvitejših. Kot najnujnejše
z vidika VŽU preboja vidimo pravočasno prilagajanje in krepitev ustreznega
znanja in spretnosti vsega prebivalstva. Izhajali smo iz predpostavke, da mo-
rajo vsi odrasli vsaj do določene mere imeti pogoje za razvoj temeljnih spret-
nosti oz. kompetenc. Vseživljenjsko učenje smo razumeli kot učenje, ki za-
jema vse vrste učenja in poteka od zgodnjega otroštva do konca življenja.
Kljub nenadnemu izboljšanju rezultata glede vključenosti v vseživljenjsko
učenje v Sloveniji v letu 2022 je v navedena področja treba dolgoročno vla-
gati in jih načrtno krepiti. To nam poleg raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC
kažejo tudi podatki drugih raziskav, med njimi: statistični podatki o vklju-
čenosti odraslih v izobraževanje (npr. anketa o delovni sili), statistični po-
datki o izobrazbeni strukturi in socialnodemografskih značilnostih prebival-
stva Slovenije (podatki SURS po letih), analiza potreb izobraževalcev odraslih
ter drugi.
Literatura
Desjardins, R. 2017. Political Economy of Adult Learning Systems. London: Blooms-
bury Academic.
———. 2020. »PIAAC Thematic Review on Adult Learning.« OECD Education
Working Papers No. 223, OECD, Pariz.
Dolničar, V., M. Mrzel in M. Šimenc. 2018. »Digitalna pismenost in reševanje pro-
blemov v tehnološko bogatih okoljih: primer Slovenije.« V Spretnosti odra-
slih, ur. P. Javrh, 181–195. 2., recenzirana in dopolnjena izd. Ljubljana: Andra-
goški center Slovenije.
Eurostat. B. l. »Participation Rate in Education and Training (Last 4 Weeks) by
Sex and Age.« https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TRNG
_LFS_01__custom_2681360/default/table?lang=en.
Hämäläinen, R., B. De Wever, A. Malin in S. Cincinnato. 2015. »Education and
51
