Page 79 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 79
Pravni vidiki izobraževanja in usposabljanja delavcev: dejansko stanje in pogled naprej
razvoj kompetenc in pridobitev potrebnih kvalifikacij ter od socialnih partner-
jev pričakujejo učinkovito in ciljno prispevanje k izvajanju vseživljenjskega uče-
nja, kar zajema aktivnosti tako v socialnem dialogu kot pri sodelovanju z
izobraževalnimi institucijami. To zajema tudi sodelovanje pri prepoznavanju
in zadovoljevanju potreb po kompetencah, pri čemer je treba zajeti vse (poten-
cialne) zaposlene.
Nacionalna pravna ureditev
Ustvarjanje možnosti za pridobivanje ustrezne izobrazbe je dolžnost, ki jo dr-
žavi nalaga 57. člen Ustave Republike Slovenije (1991). Ustavno določilo je mo-
goče razumeti široko, saj lahko izobrazbo državljani pridobivajo celo življe-
nje, tudi v času zaposlitve pri delodajalcu oz. ko opravljajo delo. Na zakonski
ravni je to urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) (2013), natančneje
v členih 170 in 171. Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z
namenom ohranitve oz. širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o
zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Na drugi strani pa
ima delodajalec dolžnost zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in uspo-
sabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z
izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem možno izogniti odpo-
vedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga.
Delodajalec ima tako pravico napotiti delavca na izobraževanje, izpopolnje-
vanje in usposabljanje; delavec pa ima pravico, da sam kandidira. Če delavca
napoti delodajalec, je dolžan tudi poravnati vse stroške oz. ima delavec pra-
vico do povračila stroškov, kot so stroški prehrane, šolnine/kotizacije, prevoza
do kraja izobraževanja/usposabljanja ipd. ZDR-1 določa tudi možnost, da se
bodisi s pogodbo o izobraževanju bodisi s kolektivno pogodbo določi trajanje
in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem
in po njem.
V 171. členu ZDR-1 pa je določena pravica do odsotnosti z dela zaradi izo-
braževanja, ki pravi, da je delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposa-
blja bodisi v interesu delodajalca (v skladu s 170. členom) ali v lastnem inte-
resu, upravičen do odsotnosti z dela zaradi priprave ali opravljanja izpitov.
Po ZDR-1 je tako mogoča minimalna odsotnost ob dnevih, ko delavec prvič
opravlja izpite, če pravica do odsotnosti ni podrobneje določena s kolektivno
pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju. Od-
sotnost je v skladu s tretjim odstavkom 171. člena plačana, če gre za izobra-
ževanje v interesu delodajalca oz. če je delavca na izobraževanje napotil de-
lodajalec. Če pa je odsotnost zaradi izobraževanja v interesu delavca, je pla-
77
razvoj kompetenc in pridobitev potrebnih kvalifikacij ter od socialnih partner-
jev pričakujejo učinkovito in ciljno prispevanje k izvajanju vseživljenjskega uče-
nja, kar zajema aktivnosti tako v socialnem dialogu kot pri sodelovanju z
izobraževalnimi institucijami. To zajema tudi sodelovanje pri prepoznavanju
in zadovoljevanju potreb po kompetencah, pri čemer je treba zajeti vse (poten-
cialne) zaposlene.
Nacionalna pravna ureditev
Ustvarjanje možnosti za pridobivanje ustrezne izobrazbe je dolžnost, ki jo dr-
žavi nalaga 57. člen Ustave Republike Slovenije (1991). Ustavno določilo je mo-
goče razumeti široko, saj lahko izobrazbo državljani pridobivajo celo življe-
nje, tudi v času zaposlitve pri delodajalcu oz. ko opravljajo delo. Na zakonski
ravni je to urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) (2013), natančneje
v členih 170 in 171. Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z
namenom ohranitve oz. širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o
zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Na drugi strani pa
ima delodajalec dolžnost zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in uspo-
sabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z
izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem možno izogniti odpo-
vedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga.
Delodajalec ima tako pravico napotiti delavca na izobraževanje, izpopolnje-
vanje in usposabljanje; delavec pa ima pravico, da sam kandidira. Če delavca
napoti delodajalec, je dolžan tudi poravnati vse stroške oz. ima delavec pra-
vico do povračila stroškov, kot so stroški prehrane, šolnine/kotizacije, prevoza
do kraja izobraževanja/usposabljanja ipd. ZDR-1 določa tudi možnost, da se
bodisi s pogodbo o izobraževanju bodisi s kolektivno pogodbo določi trajanje
in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem
in po njem.
V 171. členu ZDR-1 pa je določena pravica do odsotnosti z dela zaradi izo-
braževanja, ki pravi, da je delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposa-
blja bodisi v interesu delodajalca (v skladu s 170. členom) ali v lastnem inte-
resu, upravičen do odsotnosti z dela zaradi priprave ali opravljanja izpitov.
Po ZDR-1 je tako mogoča minimalna odsotnost ob dnevih, ko delavec prvič
opravlja izpite, če pravica do odsotnosti ni podrobneje določena s kolektivno
pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju. Od-
sotnost je v skladu s tretjim odstavkom 171. člena plačana, če gre za izobra-
ževanje v interesu delodajalca oz. če je delavca na izobraževanje napotil de-
lodajalec. Če pa je odsotnost zaradi izobraževanja v interesu delavca, je pla-
77
