Page 80 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 80
entina Franca
čana samo, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi
ali pogodbo o izobraževanju.
ZDR-1 izobraževanje omenja še pri institutu čakanja na delo, to je v 138.
členu, ki govori o začasni nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega ra-
zloga. V času čakanja na delo se je delavec dolžan izobraževati v skladu s
170. členom ZDR-1. V tem primeru ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
delom v skladu s 130. členom ZDR-1 (povračilo stroškov za prehrano, za pre-
voz in drugih stroškov). Izobraževanje in usposabljanje je tudi pomemben
del aktivne politike zaposlovanja, kakor to predvideva Zakon o urejanju trga
dela (ZUTD) (2010) zlasti v členih 30, 31 in 32. Ena izmed možnosti uresniče-
vanja vseživljenjskega izobraževanje posameznikov kot oblike sodelovanja
med socialnimi partnerji so lahko tudi fundacije za izboljšanje zaposlitvenih
možnosti, ki so opredeljene v členih od 103 do 111. Njihovo delovanje je tako
opravljanje dejavnosti z namenom izboljšanja zaposlitvenih možnosti ude-
ležencev fundacije ter usklajevanja ponudbe in povpraševanja na lokalnem
ali regionalnem trgu dela; za posamezne dejavnosti lahko združenja delo-
dajalcev, zbornice in sindikati ustanovijo fundacijo za izboljšanje zaposlitve-
nih možnosti – te so lahko tudi ena od potencialnih možnosti, kako bi lahko
ukrep začeli uresničevati v praksi. V ostali delovnopravni zakonodaji, vključno
z Zakonom o kolektivnih pogodbah (ZKolP) (2006) ter Zakonom o sodelova-
nju delavcev pri upravljanju (ZSDU-UPB1) (2007), ni posebnih določb, ki bi
(ne)posredno urejale vsebine izobraževanja in usposabljanja.
Pomen socialnih partnerjev in kolektivnih pogodb
Kolektivne pogodbe kot avtonomni dvostranski pravni vir imajo močan po-
men pri urejanju delovnopravnih odnosov na trgu dela. Vendar dosedanje
analize (Franca 2018) kažejo, da večina panožnih kolektivnih pogodb zgolj
konkretizira zakonske določbe o izobraževanju in usposabljanju delavcev, le ne-
katere širijo možnosti za večjo vključenost delavcev v izobraževanje in uspo-
sabljanje.
Podobno nedavna raziskava Eurofounda (2022), ki je zajela tudi Slovenijo,
kaže na šibko vključevanje teh vsebin v kolektivne pogodbe. Tudi Resolu-
cija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS za obdobje 2013–
2020 (ReNPIO13-20) (2013) je opozorila na šibko sodelovanje socialnih par-
tnerjev v procesih ugotavljanja in potrjevanja pridobljenih znanj. Od soci-
alnih partnerjev se namreč pričakuje sodelovanje pri usklajevanju ponudbe
znanja z razvojnimi potrebami trga dela. Podobno tudi aktualna Resolucija
o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS za obdobje 2021–2030
(ReNPIO22-30) (2022) med načrtovanimi ukrepi predvideva vključenost soci-
78
čana samo, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi
ali pogodbo o izobraževanju.
ZDR-1 izobraževanje omenja še pri institutu čakanja na delo, to je v 138.
členu, ki govori o začasni nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega ra-
zloga. V času čakanja na delo se je delavec dolžan izobraževati v skladu s
170. členom ZDR-1. V tem primeru ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
delom v skladu s 130. členom ZDR-1 (povračilo stroškov za prehrano, za pre-
voz in drugih stroškov). Izobraževanje in usposabljanje je tudi pomemben
del aktivne politike zaposlovanja, kakor to predvideva Zakon o urejanju trga
dela (ZUTD) (2010) zlasti v členih 30, 31 in 32. Ena izmed možnosti uresniče-
vanja vseživljenjskega izobraževanje posameznikov kot oblike sodelovanja
med socialnimi partnerji so lahko tudi fundacije za izboljšanje zaposlitvenih
možnosti, ki so opredeljene v členih od 103 do 111. Njihovo delovanje je tako
opravljanje dejavnosti z namenom izboljšanja zaposlitvenih možnosti ude-
ležencev fundacije ter usklajevanja ponudbe in povpraševanja na lokalnem
ali regionalnem trgu dela; za posamezne dejavnosti lahko združenja delo-
dajalcev, zbornice in sindikati ustanovijo fundacijo za izboljšanje zaposlitve-
nih možnosti – te so lahko tudi ena od potencialnih možnosti, kako bi lahko
ukrep začeli uresničevati v praksi. V ostali delovnopravni zakonodaji, vključno
z Zakonom o kolektivnih pogodbah (ZKolP) (2006) ter Zakonom o sodelova-
nju delavcev pri upravljanju (ZSDU-UPB1) (2007), ni posebnih določb, ki bi
(ne)posredno urejale vsebine izobraževanja in usposabljanja.
Pomen socialnih partnerjev in kolektivnih pogodb
Kolektivne pogodbe kot avtonomni dvostranski pravni vir imajo močan po-
men pri urejanju delovnopravnih odnosov na trgu dela. Vendar dosedanje
analize (Franca 2018) kažejo, da večina panožnih kolektivnih pogodb zgolj
konkretizira zakonske določbe o izobraževanju in usposabljanju delavcev, le ne-
katere širijo možnosti za večjo vključenost delavcev v izobraževanje in uspo-
sabljanje.
Podobno nedavna raziskava Eurofounda (2022), ki je zajela tudi Slovenijo,
kaže na šibko vključevanje teh vsebin v kolektivne pogodbe. Tudi Resolu-
cija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS za obdobje 2013–
2020 (ReNPIO13-20) (2013) je opozorila na šibko sodelovanje socialnih par-
tnerjev v procesih ugotavljanja in potrjevanja pridobljenih znanj. Od soci-
alnih partnerjev se namreč pričakuje sodelovanje pri usklajevanju ponudbe
znanja z razvojnimi potrebami trga dela. Podobno tudi aktualna Resolucija
o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS za obdobje 2021–2030
(ReNPIO22-30) (2022) med načrtovanimi ukrepi predvideva vključenost soci-
78
