Page 78 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 78
entina Franca
člena, ki države zavezuje k spodbujanju celovite izrabe možnosti, ki jih zago-
tavljajo posamezni ukrepi; med drugim navaja vštetje časa, ki ga delavec med
zaposlitvijo porabi za dodatno usposabljanje na zahtevo delodajalca, v običajni
delovni čas.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010/C 83/02) (2010) v 14. členu
zagotavlja vsakemu pravico do izobraževanja in dostopa do poklicnega in na-
daljnjega usposabljanja. To izhodišče se zrcali v številnih dokumentih Evrop-
ske unije, ki na različne načine poudarjajo in spodbujajo pridobivanje no-
vih znanj, npr. A New Skill Agenda for Europe, The European Digital Stra-
tegy, Education and Training Strategic Framework 2020, 2023 European Year
of Skills ipd. Iz sprejetih dokumentov ter podatkov izhaja jasna usmeritev
Evropske komisije, da je vsaka država članica odgovorna za oblikovanje la-
stnega izobraževalnega programa ter programa usposabljanja, evropska po-
litika pa nad tem bedi in to usmerja kot »suprapolitika« (Holford in Milana
2014). Evropska politika je torej oblikovana z namenom spodbujanja nacio-
nalnih aktivnosti ter pomaga nasloviti skupne izzive, kot so staranje prebi-
valstva, pomanjkanje kompetenc, tehnološke spremembe, nizka motivacija
za usposabljanje, opolnomočenje socialnih partnerjev za aktivnejšo vlogo
ipd. Kot strateški cilj je tako postavljeno uresničevanje načela vseživljenj-
skega učenja in mobilnosti; eden od konkretnejših ciljev, zapisanih v Resolu-
ciji Sveta Evropske unije o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izo-
braževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega
prostora in širše (2021–2030) (2021), je, da naj bi bilo do leta 2025 vsaj 47
odraslih, starih med 25 in 64 let, v zadnjih 12 mesecih vključenih v usposab-
ljanje in izobraževanje, pri čemer je treba dostop do novih znanj in kom-
petenc omogočiti tudi tistim, ki delajo v nestandardnih oblikah dela. Ravno
slednje raziskovalci očitajo Evropski komisiji; rezultati kvalitativne raziskave
(analiza dokumentov in intervjuji), denimo, kažejo, da je koncept vseživljenj-
skega učenja preozko opredeljen glede na specifične skupine, ki jim grozi
socialna izključenost, in glede na zaposljivost (Tuparevska, Santibáñez in So-
labarrieta 2020).
Na področju izobraževanja in usposabljanja so aktivni tudi evropski so-
cialni partnerji, ki so leta 2002 sprejeli Okvir ukrepov za vseživljenjski ra-
zvoj kompetenc in kvalifikacij (European Trade Union Confederation 2002).²
Evropski socialni partnerji kot največja izziva na tem področju izpostavljajo
² Beseda competencies v naslovu dokumenta je v slovenščino različno prevedena; uporabljeni so
prevodi »kompetence«, »znanje« ali »sposobnosti«. V tem besedilu bomo uporabili izraz kom-
petenca, ker gre za najneposrednejši prevod, ki vsebinsko zajema tako znanje kot sposobnosti.
76
člena, ki države zavezuje k spodbujanju celovite izrabe možnosti, ki jih zago-
tavljajo posamezni ukrepi; med drugim navaja vštetje časa, ki ga delavec med
zaposlitvijo porabi za dodatno usposabljanje na zahtevo delodajalca, v običajni
delovni čas.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010/C 83/02) (2010) v 14. členu
zagotavlja vsakemu pravico do izobraževanja in dostopa do poklicnega in na-
daljnjega usposabljanja. To izhodišče se zrcali v številnih dokumentih Evrop-
ske unije, ki na različne načine poudarjajo in spodbujajo pridobivanje no-
vih znanj, npr. A New Skill Agenda for Europe, The European Digital Stra-
tegy, Education and Training Strategic Framework 2020, 2023 European Year
of Skills ipd. Iz sprejetih dokumentov ter podatkov izhaja jasna usmeritev
Evropske komisije, da je vsaka država članica odgovorna za oblikovanje la-
stnega izobraževalnega programa ter programa usposabljanja, evropska po-
litika pa nad tem bedi in to usmerja kot »suprapolitika« (Holford in Milana
2014). Evropska politika je torej oblikovana z namenom spodbujanja nacio-
nalnih aktivnosti ter pomaga nasloviti skupne izzive, kot so staranje prebi-
valstva, pomanjkanje kompetenc, tehnološke spremembe, nizka motivacija
za usposabljanje, opolnomočenje socialnih partnerjev za aktivnejšo vlogo
ipd. Kot strateški cilj je tako postavljeno uresničevanje načela vseživljenj-
skega učenja in mobilnosti; eden od konkretnejših ciljev, zapisanih v Resolu-
ciji Sveta Evropske unije o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izo-
braževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega
prostora in širše (2021–2030) (2021), je, da naj bi bilo do leta 2025 vsaj 47
odraslih, starih med 25 in 64 let, v zadnjih 12 mesecih vključenih v usposab-
ljanje in izobraževanje, pri čemer je treba dostop do novih znanj in kom-
petenc omogočiti tudi tistim, ki delajo v nestandardnih oblikah dela. Ravno
slednje raziskovalci očitajo Evropski komisiji; rezultati kvalitativne raziskave
(analiza dokumentov in intervjuji), denimo, kažejo, da je koncept vseživljenj-
skega učenja preozko opredeljen glede na specifične skupine, ki jim grozi
socialna izključenost, in glede na zaposljivost (Tuparevska, Santibáñez in So-
labarrieta 2020).
Na področju izobraževanja in usposabljanja so aktivni tudi evropski so-
cialni partnerji, ki so leta 2002 sprejeli Okvir ukrepov za vseživljenjski ra-
zvoj kompetenc in kvalifikacij (European Trade Union Confederation 2002).²
Evropski socialni partnerji kot največja izziva na tem področju izpostavljajo
² Beseda competencies v naslovu dokumenta je v slovenščino različno prevedena; uporabljeni so
prevodi »kompetence«, »znanje« ali »sposobnosti«. V tem besedilu bomo uporabili izraz kom-
petenca, ker gre za najneposrednejši prevod, ki vsebinsko zajema tako znanje kot sposobnosti.
76
