Page 82 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 82
entina Franca
utrjevati kulturo dialoga in znanje, kar je ob ustreznih strokovnih temeljih
mogoče doseči na daljši rok.
Vloga delavskih predstavnikov: izsledki raziskave
Vloga delavskih predstavnikov se pri uresničevanju pravice do izobraževa-
nja in usposabljanja vedno bolj poudarja, hkrati pa v slovenskem prostoru ni
konkretnejših in podrobnejših raziskav o njihovem pogledu, razmišljanju ter
nujnih ukrepih. Zato sta bili v okviru projekta septembra 2022 izvedeni dve
fokusni skupini z delavskimi predstavniki. Pri prvi je sodelovalo pet delavskih
predstavnikov na ravni podjetij, tj. predsednikov sindikata ali sveta delavcev,
iz različnih proizvodnih in storitvenih panog; druga fokusna skupina je bila iz-
vedena med šestimi sindikalnimi voditelji (predsedniki in strokovnimi sode-
lavci sindikalnih konfederacij ter generalnimi sekretarji panožnih sindikalnih
konfederacij).
Dejansko stanje
Udeleženci fokusnih skupin so se strinjali, da stanje na področju izobraževa-
nja in usposabljanja delavcev ni vzorno, pri čemer zaznavajo težave na strani
tako delavcev kot delodajalcev. Izjemo predstavljajo usposabljanja za varnost
in zdravje pri delu, ki večinoma potekajo brezhibno. Podobno velja za uspo-
sabljanja, potrebna za pridobitev ali ohranitev licenc ali nacionalne poklicne
kvalifikacije kot pogoja za opravljanje dela. Pri vseh ostalih izobraževanjih
in usposabljanjih delavski predstavniki izražajo nezadovoljstvo ter zaskrblje-
nost nad stanjem v praksi.
Pri delavcih zaznavajo pomanjkanje motivacije, zlasti pri nižje izobraževa-
nih; po pandemiji je zanimanja še manj, zdi se, kot bi delavci »otopeli«, raz-
laga eden izmed udeležencev. Velikokrat se kot razlog za neudeležbo s strani
delavcev navajajo osebni razlogi, tj. skrb za družino, starše ipd. Razloge gre is-
kati tudi v slabih izkušnjah s formalnim sistemom izobraževanja ter neizpol-
njenih pričakovanjih po doseženi stopnji izobrazbe. Zlasti sindikalni voditelji
opišejo pri nas trdno zasidrano kulturo, da »ko zaključiš šolanje, se ni treba
več ničesar učiti«.
Na drugi strani pa pri delodajalcih opažajo, da se izobraževanje in usposab-
ljanje delavcev prvenstveno vrednoti kot strošek in ne kot naložba. V splošni
želji po zmanjševanju stroškov je posledično na udaru tudi pridobivanje no-
vih znanj in kompetenc. Pri izbiri vsebin izobraževanja in usposabljanja se
delodajalci večinoma osredotočajo na tiste, ki so neposredno usmerjene v
potrebe konkretnega delovnega mesta. Zlasti sindikalni voditelji so opozo-
rili, da so delodajalci, ki razmišljajo, kaj bodo njihovi delavci potrebovali čez
80
utrjevati kulturo dialoga in znanje, kar je ob ustreznih strokovnih temeljih
mogoče doseči na daljši rok.
Vloga delavskih predstavnikov: izsledki raziskave
Vloga delavskih predstavnikov se pri uresničevanju pravice do izobraževa-
nja in usposabljanja vedno bolj poudarja, hkrati pa v slovenskem prostoru ni
konkretnejših in podrobnejših raziskav o njihovem pogledu, razmišljanju ter
nujnih ukrepih. Zato sta bili v okviru projekta septembra 2022 izvedeni dve
fokusni skupini z delavskimi predstavniki. Pri prvi je sodelovalo pet delavskih
predstavnikov na ravni podjetij, tj. predsednikov sindikata ali sveta delavcev,
iz različnih proizvodnih in storitvenih panog; druga fokusna skupina je bila iz-
vedena med šestimi sindikalnimi voditelji (predsedniki in strokovnimi sode-
lavci sindikalnih konfederacij ter generalnimi sekretarji panožnih sindikalnih
konfederacij).
Dejansko stanje
Udeleženci fokusnih skupin so se strinjali, da stanje na področju izobraževa-
nja in usposabljanja delavcev ni vzorno, pri čemer zaznavajo težave na strani
tako delavcev kot delodajalcev. Izjemo predstavljajo usposabljanja za varnost
in zdravje pri delu, ki večinoma potekajo brezhibno. Podobno velja za uspo-
sabljanja, potrebna za pridobitev ali ohranitev licenc ali nacionalne poklicne
kvalifikacije kot pogoja za opravljanje dela. Pri vseh ostalih izobraževanjih
in usposabljanjih delavski predstavniki izražajo nezadovoljstvo ter zaskrblje-
nost nad stanjem v praksi.
Pri delavcih zaznavajo pomanjkanje motivacije, zlasti pri nižje izobraževa-
nih; po pandemiji je zanimanja še manj, zdi se, kot bi delavci »otopeli«, raz-
laga eden izmed udeležencev. Velikokrat se kot razlog za neudeležbo s strani
delavcev navajajo osebni razlogi, tj. skrb za družino, starše ipd. Razloge gre is-
kati tudi v slabih izkušnjah s formalnim sistemom izobraževanja ter neizpol-
njenih pričakovanjih po doseženi stopnji izobrazbe. Zlasti sindikalni voditelji
opišejo pri nas trdno zasidrano kulturo, da »ko zaključiš šolanje, se ni treba
več ničesar učiti«.
Na drugi strani pa pri delodajalcih opažajo, da se izobraževanje in usposab-
ljanje delavcev prvenstveno vrednoti kot strošek in ne kot naložba. V splošni
želji po zmanjševanju stroškov je posledično na udaru tudi pridobivanje no-
vih znanj in kompetenc. Pri izbiri vsebin izobraževanja in usposabljanja se
delodajalci večinoma osredotočajo na tiste, ki so neposredno usmerjene v
potrebe konkretnega delovnega mesta. Zlasti sindikalni voditelji so opozo-
rili, da so delodajalci, ki razmišljajo, kaj bodo njihovi delavci potrebovali čez
80
