Page 86 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 86
entina Franca
v vseh fazah izobraževanja ter usposabljanja, tj. od načrtovanja do evalva-
cije izvedenega. Gre zlasti za prepoznavanje potreb po znanjih in kompeten-
cah, dogovore o vsebinah in načinih izvedbe kakor tudi o razvojnem vidiku,
ki bi zajemal tudi (več)letno pripravo načrta izobraževanja in usposabljanja.
Ključna je tudi skupna evalvacija (ne)doseženega, kar predstavlja osnovo za
nadaljnje aktivnosti. Predpogoj tega je, da delavski predstavniki izobraževa-
nje in usposabljanje strateško umestijo med svoje prednostne naloge. Soča-
sno pa je v podjetjih te aktivnosti smiselno spodbujati tudi na manj formalen
način, tj. s splošno organizacijsko klimo, z navdušenostjo vodij nad pridobi-
vanjem znanja in kompetenc ter različnimi spodbudami, kako pridobljeno
znanje in kompetence uporabiti v praksi. Spodbujati bi bilo smiselno tiste de-
lavce, ki se želijo izobraževati v lastnem interesu, pri čemer plačilo šolnine in
drugih stroškov ni edina možnost; možnost koriščenja študijskega dopusta,
tj. dogovor o plačanih odsotnostih zaradi opravljanja študijskih obveznosti,
udeležbe na predavanjih, seminarjih, je ravno tako ustrezna pot.
Dodatna nadgradnja bi bila vključitev delavcev, ki pri delodajalcu opra-
vljajo delo izven delovnega razmerja, zlasti kot samostojni podjetniki, ki so
ekonomsko odvisni od delodajalca. Pravnih ovir za nevključenost dejansko
ni, saj lahko delodajalec udeležbo pri izobraževanjih in usposabljanjih omo-
goči vsem, ki pri njem opravljajo delo. Vendar obstoječa nacionalna pravna
ureditev to pravico vseeno zagotavlja le tistim, ki so v delovnem razmerju;
med panožnimi kolektivnimi pogodbami pa je mogoče najti le redke, ki bi to
pravico razširile tudi na ostale skupine delavcev. Zagotovo je to eno izmed
pomembnih vprašanj, ki mu bo treba v prihodnosti nameniti dodatno pozor-
nost ter iskati načine, kako tudi takim delavcem zagotoviti ustrezno karierno
pot.
Literatura
Domadenik, P., in T. Jedek. 2020. »Empirična analiza prekarnosti na trgu dela v
Sloveniji«. V Prekarno delo: multidisciplinarna analiza, ur. K. Kresal Šoltes, G.
Strban in P. Domadenik, 263–280. Ljubljana: Maksima.
Eurofound. 2022. Moving with the Times: Emerging Practices and Provisions in
Collective Bargaining: Industrial Relations and Social Dialogue. Luksemburg:
Publications Office of the European Union.
European Parliament. 2016. Precarious Employment in Europe: Patterns, Trends
and Policy Strategies. Study. Brussels: European Parliament.
European Trade Union Confederation. 2002. »Framework of Actions for the Li-
felong Development of Competencies and Qualification.« https://
resourcecentre.etuc.org/sites/default/files/2020-01/Lifelong
20Development202002_FoA20-20EN.pdf.
84
v vseh fazah izobraževanja ter usposabljanja, tj. od načrtovanja do evalva-
cije izvedenega. Gre zlasti za prepoznavanje potreb po znanjih in kompeten-
cah, dogovore o vsebinah in načinih izvedbe kakor tudi o razvojnem vidiku,
ki bi zajemal tudi (več)letno pripravo načrta izobraževanja in usposabljanja.
Ključna je tudi skupna evalvacija (ne)doseženega, kar predstavlja osnovo za
nadaljnje aktivnosti. Predpogoj tega je, da delavski predstavniki izobraževa-
nje in usposabljanje strateško umestijo med svoje prednostne naloge. Soča-
sno pa je v podjetjih te aktivnosti smiselno spodbujati tudi na manj formalen
način, tj. s splošno organizacijsko klimo, z navdušenostjo vodij nad pridobi-
vanjem znanja in kompetenc ter različnimi spodbudami, kako pridobljeno
znanje in kompetence uporabiti v praksi. Spodbujati bi bilo smiselno tiste de-
lavce, ki se želijo izobraževati v lastnem interesu, pri čemer plačilo šolnine in
drugih stroškov ni edina možnost; možnost koriščenja študijskega dopusta,
tj. dogovor o plačanih odsotnostih zaradi opravljanja študijskih obveznosti,
udeležbe na predavanjih, seminarjih, je ravno tako ustrezna pot.
Dodatna nadgradnja bi bila vključitev delavcev, ki pri delodajalcu opra-
vljajo delo izven delovnega razmerja, zlasti kot samostojni podjetniki, ki so
ekonomsko odvisni od delodajalca. Pravnih ovir za nevključenost dejansko
ni, saj lahko delodajalec udeležbo pri izobraževanjih in usposabljanjih omo-
goči vsem, ki pri njem opravljajo delo. Vendar obstoječa nacionalna pravna
ureditev to pravico vseeno zagotavlja le tistim, ki so v delovnem razmerju;
med panožnimi kolektivnimi pogodbami pa je mogoče najti le redke, ki bi to
pravico razširile tudi na ostale skupine delavcev. Zagotovo je to eno izmed
pomembnih vprašanj, ki mu bo treba v prihodnosti nameniti dodatno pozor-
nost ter iskati načine, kako tudi takim delavcem zagotoviti ustrezno karierno
pot.
Literatura
Domadenik, P., in T. Jedek. 2020. »Empirična analiza prekarnosti na trgu dela v
Sloveniji«. V Prekarno delo: multidisciplinarna analiza, ur. K. Kresal Šoltes, G.
Strban in P. Domadenik, 263–280. Ljubljana: Maksima.
Eurofound. 2022. Moving with the Times: Emerging Practices and Provisions in
Collective Bargaining: Industrial Relations and Social Dialogue. Luksemburg:
Publications Office of the European Union.
European Parliament. 2016. Precarious Employment in Europe: Patterns, Trends
and Policy Strategies. Study. Brussels: European Parliament.
European Trade Union Confederation. 2002. »Framework of Actions for the Li-
felong Development of Competencies and Qualification.« https://
resourcecentre.etuc.org/sites/default/files/2020-01/Lifelong
20Development202002_FoA20-20EN.pdf.
84
