Page 92 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 92
a Zalaznik, Tjaša Redek in Polona Domadenik Muren
med večjim angažmajem zaposlenih in (finančno) uspešnostjo podjetja ter
možnostjo učenja zaposlenih in inoviranjem temelji prav na možnostih uče-
nja, dviguje potencial inoviranja podjetja in pospešuje učenje v delovnem
okolju. Leow idr. (2023), ki so raziskovali odnos zaposlovalcev do učenja za-
poslenih na delovnem mestu, prav tako ugotavljajo, da so tista podjetja, ki
imajo zaposlene, ki so naravnani k dolgoročnemu učenju, cenjena z vidika
zaposlovalcev; to tudi omogoča lažje usklajevanje motivov posameznika s
cilji in motivi podjetja.
Primerjava vlaganja v vseživljenjsko učenje v slovenskih
in evropskih podjetjih
Metodologija
Analiza stanja vlaganj v usposabljanje in izobraževanje v slovenskih podje-
tjih temelji na podatkih »European Company Survey 2019« (Eurofound 2019).
Anketa se osredotoča na različne vidike poslovanja podjetij (celoten vpra-
šalnik je na voljo na spletni strani Eurofounda) in zajema številne spremen-
ljivke: značilnosti podjetij, število in strukturo zaposlenih, značilnosti uprav-
ljanja podjetja, ravnanje s človeškimi viri, usposabljanje zaposlenih, inovativ-
nosti podjetij idr. V anketo je bilo vključenih 21.869 podjetij iz vseh držav EU
ter tudi Združenega kraljestva. Vzorci podjetij po državah so obsegali med
okoli 500 in 1.500 podjetij, odvisno od velikosti države. Iz Slovenije je bilo v
analizo vključenih 556 podjetij. V celotnem vzorcu so prevladovala podjetja
iz storitvenih dejavnosti, teh je bilo dobrih 62 , po velikosti pa so prevlado-
vala majhna podjetja, ki jih je bilo prav tako dobrih 62 . V Sloveniji je bilo v
vzorcu nekoliko več podjetij iz predelovalnih dejavnosti in gradbeništva, sku-
paj jih je bilo namreč 44,2 , medtem ko so storitvena podjetja predstavljala
55,8 vseh podjetij. Srednje velika in velika podjetja so v slovenskem vzorcu
predstavljala 25,4 vseh podjetij, kar je manj od povprečja.
V nadaljevanju analiziramo predvsem:
1. značilnosti vseživljenjskega učenja v slovenskih podjetjih in v EU ter
2. povezavo z uspešnostjo podjetij, ki jo analiziramo s pomočjo inovativ-
nosti.
Zaposlovanje in kadri v podjetjih
Značilnosti izobraževanja in usposabljanja v podjetjih so povezane tudi z
značilnostmi podjetij ter organizacijsko strukturo. Povprečno slovensko pod-
jetje je imelo nekoliko manj organizacijskih ravni (3) kot povprečno evrop-
sko, pri čemer razlik pri majhnih podjetjih ni bilo, pri srednje velikih in večjih
90
med večjim angažmajem zaposlenih in (finančno) uspešnostjo podjetja ter
možnostjo učenja zaposlenih in inoviranjem temelji prav na možnostih uče-
nja, dviguje potencial inoviranja podjetja in pospešuje učenje v delovnem
okolju. Leow idr. (2023), ki so raziskovali odnos zaposlovalcev do učenja za-
poslenih na delovnem mestu, prav tako ugotavljajo, da so tista podjetja, ki
imajo zaposlene, ki so naravnani k dolgoročnemu učenju, cenjena z vidika
zaposlovalcev; to tudi omogoča lažje usklajevanje motivov posameznika s
cilji in motivi podjetja.
Primerjava vlaganja v vseživljenjsko učenje v slovenskih
in evropskih podjetjih
Metodologija
Analiza stanja vlaganj v usposabljanje in izobraževanje v slovenskih podje-
tjih temelji na podatkih »European Company Survey 2019« (Eurofound 2019).
Anketa se osredotoča na različne vidike poslovanja podjetij (celoten vpra-
šalnik je na voljo na spletni strani Eurofounda) in zajema številne spremen-
ljivke: značilnosti podjetij, število in strukturo zaposlenih, značilnosti uprav-
ljanja podjetja, ravnanje s človeškimi viri, usposabljanje zaposlenih, inovativ-
nosti podjetij idr. V anketo je bilo vključenih 21.869 podjetij iz vseh držav EU
ter tudi Združenega kraljestva. Vzorci podjetij po državah so obsegali med
okoli 500 in 1.500 podjetij, odvisno od velikosti države. Iz Slovenije je bilo v
analizo vključenih 556 podjetij. V celotnem vzorcu so prevladovala podjetja
iz storitvenih dejavnosti, teh je bilo dobrih 62 , po velikosti pa so prevlado-
vala majhna podjetja, ki jih je bilo prav tako dobrih 62 . V Sloveniji je bilo v
vzorcu nekoliko več podjetij iz predelovalnih dejavnosti in gradbeništva, sku-
paj jih je bilo namreč 44,2 , medtem ko so storitvena podjetja predstavljala
55,8 vseh podjetij. Srednje velika in velika podjetja so v slovenskem vzorcu
predstavljala 25,4 vseh podjetij, kar je manj od povprečja.
V nadaljevanju analiziramo predvsem:
1. značilnosti vseživljenjskega učenja v slovenskih podjetjih in v EU ter
2. povezavo z uspešnostjo podjetij, ki jo analiziramo s pomočjo inovativ-
nosti.
Zaposlovanje in kadri v podjetjih
Značilnosti izobraževanja in usposabljanja v podjetjih so povezane tudi z
značilnostmi podjetij ter organizacijsko strukturo. Povprečno slovensko pod-
jetje je imelo nekoliko manj organizacijskih ravni (3) kot povprečno evrop-
sko, pri čemer razlik pri majhnih podjetjih ni bilo, pri srednje velikih in večjih
90
