Page 93 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 93
Vloga vseživljenjskega učenja v slovenskih podjetjih

Preglednica 1 Struktura odgovorov na vprašanja o tipu pogodbe o zaposlitvi

Tip pogodbe o zaposlitvi Nihče < – – – – Vsi

Skrajšan delovni čas EU , , , , , , ,
Pogodba za nedoločen čas SLO , , , , , , ,
EU , , , , , , ,
SLO , , , , , , ,

Opombe Delež vseh repondentov, ki so izbrali določen odgovor; v odstotkih. Po podatkih raziskave
Eurofound (2019).

pa je imelo povprečno slovensko podjetje nekoliko manj ravni. V Sloveniji
je podobno kot v ostalih državah EU vodstveni kader (vključno s srednjim
managementom) v več kot 80  podjetij, ki so odgovorila na anketo, pred-
stavljal manj kot 20  vseh zaposlenih. V primerjavi z ostalimi državami EU
je v Sloveniji bistveno več respondentov poročalo, da sploh nimajo zaposle-
nih za skrajšan delovni čas, višji pa je tudi odstotek tistih (43,3 v primerjavi
s 34,6 ), ki poročajo o tem, da imajo vsi zaposleni pogodbe za nedoločen
čas (preglednica 1). V podjetjih v Sloveniji so poročali o večjem povečanju za-
poslovanja kot v ostalih državah EU, saj je kar 27,6  slovenskih podjetij (in
20,8  evropskih) poročalo o vsaj 10-odstotnem povečanju števila zaposle-
nih, še dobra petina o do 10-odstotnem povečanju, manjši delež kot v ostalih
državah EU (8,7 v primerjavi s 13 ) pa tudi o zmanjšanju števila zaposlenih.
Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati, da se je anketiranje izvajalo v
letu 2019.

V povprečju podjetja precej pozornosti namenjajo tudi spremljanju uspe-
šnosti zaposlenih, celo nekoliko več kot v ostalih državah EU. V Sloveniji je
kar 37  podjetij poročalo, da analizirajo podatke z namenom spremljanja
uspešnosti zaposlenih, v EU pa je bilo takšnih dobrih 31 . Vendar pa se je
v primerjavi z letom 2016 uporaba analitike za spremljanje uspešnosti bolj
povečala v EU kot v Sloveniji, čeprav povsod več kot polovica respondentov
poroča o povečani uporabi. Zanimivo je tudi, da je v Sloveniji nekoliko več
respondentov poročalo o tem, da skušajo ustvariti okolje, v katerem lahko
zaposleni sami opravljajo naloge (73 v primerjavi s 70 ), namesto da bi se jih
neposredno nadzorovalo. V povprečju slovenska podjetja bolj kot podjetja v
ostalih državah EU cenijo to, da so zaposleni pripravljeni v službi ostati dlje,
kadar delo to zahteva; to je pomembno ali zelo pomembno za dobrih 76 
podjetij v Sloveniji in za 73  podjetij v EU. Podjetja skušajo svoje zaposlene
motivirati na različne načine, pri čemer se tako v ostalih državah EU kot v Slo-
veniji najmanj uporablja denarno nagrajevanje (preglednica 2). Zanimivo je,
da v Sloveniji enako pogosto kot v drugih državah EU podjetja za komunici-

91
   88   89   90   91   92   93   94   95   96   97   98