Page 96 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 96
a Zalaznik, Tjaša Redek in Polona Domadenik Muren
Preglednica 3 Delež ustrezno, preveč in premalo kvalificiranih po panogi in velikosti
Postavka Evropska unija Slovenija
() () () () () ()
Velikost Majhna , , , , , ,
Dejavnost Srednje velika , , , , , ,
Velika , , , , , ,
Industrija (NACE B-E) , , , , , ,
Gradbeništvo (NACE F) , , , , , ,
Storitve (NACE G-N, R, S) , , , , , ,
Opombe V odstotkih. Naslovi stolpcev: (1) ustrezno, (2) preveč, (3) premalo. Po podatkih raziskave
Eurofound (2019).
pini podjetij bimodalno porazdelitev izobraževanja. Podobno sliko prikazuje
tudi podatek o izvedbi mentoriranja.
V Sloveniji je nekoliko višji delež podjetij, ki poročajo o tem, da njihovi za-
posleni ne potrebujejo stalnega izobraževanja – okoli polovica jih je namreč
mnenja, da je zaposlenih, ki potrebujejo stalno izobraževanje, nič ali manj kot
20 . V EU je bilo takih podjetij okoli 45 . Po velikosti je v EU takšnih podjetij,
ki poročajo, da je delež zaposlenih, ki potrebujejo stalno izobraževanje nič ali
manj kot 20 , okoli 37 med velikimi, največ pa je bilo takšnih podjetij med
majhnimi podjetji. Izstopajo tudi predelovalne dejavnosti in gradbeništvo,
kjer je takšnih podjetij do polovice. V Sloveniji izstopajo srednje velika pod-
jetja, od katerih je kar slabih 60 podjetij poročalo, da je delež zaposlenih, ki
potrebujejo stalno izobraževanje, nič ali manj kot 20 . Hkrati je bilo takšnih
63 gradbenih podjetij in slaba polovica podjetij iz predelovalne dejavno-
sti. Tudi v Sloveniji je podjetij, ki prilagodijo urnik potrebam po izobraževa-
nju, največ med velikimi podjetji (68,4 ) ter v predelovalnih in storitvenih
dejavnostih (okoli 64 ).
Deleži zaposlenih, ki so se izobraževali med delovnim časom, se v Slove-
niji in v EU prav tako ne razlikujejo bistveno. V Sloveniji je okoli 11 , v EU pa
13 podjetij poročalo, da so se med delovnim časom izobraževali vsi zapo-
sleni. V EU je takih v povprečju največ v majhnih podjetjih in v storitvenih
dejavnostih (15,1 in 14,2 ), v Sloveniji pa je delež podjetij, kjer so se vsi zapo-
sleni izobraževali med delovnim časom, prav tako največji v mikro podjetjih
(13,2 ) ter v storitvenih dejavnostih (12,2 ), pri čemer je o tem poročala tudi
desetina podjetij iz predelovalnih dejavnosti in gradbeništva.
Z vidika usposabljanja podjetja sicer najbolj cenijo sodelovanje pri organi-
ziranem usposabljanju, sledi učenje z delom, najmanj pomembno pa je uče-
nje od izkušenih kolegov. Med panogami bistvenih razlik tako v Sloveniji kot
94
Preglednica 3 Delež ustrezno, preveč in premalo kvalificiranih po panogi in velikosti
Postavka Evropska unija Slovenija
() () () () () ()
Velikost Majhna , , , , , ,
Dejavnost Srednje velika , , , , , ,
Velika , , , , , ,
Industrija (NACE B-E) , , , , , ,
Gradbeništvo (NACE F) , , , , , ,
Storitve (NACE G-N, R, S) , , , , , ,
Opombe V odstotkih. Naslovi stolpcev: (1) ustrezno, (2) preveč, (3) premalo. Po podatkih raziskave
Eurofound (2019).
pini podjetij bimodalno porazdelitev izobraževanja. Podobno sliko prikazuje
tudi podatek o izvedbi mentoriranja.
V Sloveniji je nekoliko višji delež podjetij, ki poročajo o tem, da njihovi za-
posleni ne potrebujejo stalnega izobraževanja – okoli polovica jih je namreč
mnenja, da je zaposlenih, ki potrebujejo stalno izobraževanje, nič ali manj kot
20 . V EU je bilo takih podjetij okoli 45 . Po velikosti je v EU takšnih podjetij,
ki poročajo, da je delež zaposlenih, ki potrebujejo stalno izobraževanje nič ali
manj kot 20 , okoli 37 med velikimi, največ pa je bilo takšnih podjetij med
majhnimi podjetji. Izstopajo tudi predelovalne dejavnosti in gradbeništvo,
kjer je takšnih podjetij do polovice. V Sloveniji izstopajo srednje velika pod-
jetja, od katerih je kar slabih 60 podjetij poročalo, da je delež zaposlenih, ki
potrebujejo stalno izobraževanje, nič ali manj kot 20 . Hkrati je bilo takšnih
63 gradbenih podjetij in slaba polovica podjetij iz predelovalne dejavno-
sti. Tudi v Sloveniji je podjetij, ki prilagodijo urnik potrebam po izobraževa-
nju, največ med velikimi podjetji (68,4 ) ter v predelovalnih in storitvenih
dejavnostih (okoli 64 ).
Deleži zaposlenih, ki so se izobraževali med delovnim časom, se v Slove-
niji in v EU prav tako ne razlikujejo bistveno. V Sloveniji je okoli 11 , v EU pa
13 podjetij poročalo, da so se med delovnim časom izobraževali vsi zapo-
sleni. V EU je takih v povprečju največ v majhnih podjetjih in v storitvenih
dejavnostih (15,1 in 14,2 ), v Sloveniji pa je delež podjetij, kjer so se vsi zapo-
sleni izobraževali med delovnim časom, prav tako največji v mikro podjetjih
(13,2 ) ter v storitvenih dejavnostih (12,2 ), pri čemer je o tem poročala tudi
desetina podjetij iz predelovalnih dejavnosti in gradbeništva.
Z vidika usposabljanja podjetja sicer najbolj cenijo sodelovanje pri organi-
ziranem usposabljanju, sledi učenje z delom, najmanj pomembno pa je uče-
nje od izkušenih kolegov. Med panogami bistvenih razlik tako v Sloveniji kot
94
