Page 104 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 104
leta Rosanda in Andreja Istenič
otrok in najstnikov (Mubin idr. 2013). Z raziskovanjem robotiziranega pouče-
vanja na vseh ravneh izobraževanja se danes ukvarjajo psihologi, pedagogi,
sociologi in učitelji.
Raziskovalci poskušajo socialne robote opremiti z inteligenco, da bi jih v
izobraževanju lahko uporabljali tudi v vlogi učiteljevega pomočnika (Pachi-
dis idr. 2019) in pri vseh kurikularnih predmetih. Ugotovitve raziskovalcev in
učiteljev o uporabi socialnih robotov v izobraževanju so za sedaj omejene
(Cheng, Sun in Chen 2018). Malo je znanega o učinkih robotov na razvoj zna-
nja in sposobnosti učencev, na njihov vsestranski osebnostni razvoj ter o
sprejetju robotov s strani pedagoških delavcev, učencev in staršev. In vendar
se roboti v izobraževanju že uporabljajo. Pokrivajo dvojno vlogo: vlogo uč-
nega orodja in vlogo interakcijskega partnerja (Ekström in Pareto 2022). Pre-
gledne raziskave (Belpaeme idr. 2018; Rosanda in Istenič Starčič 2019; 2020)
navajajo, da se socialni roboti uporabljajo v vrtcih (npr. Crompton, Gregory
in Burke 2018), pri poučevanju jezikov (Cheng, Sun in Chen 2018; Mubin idr.
2013; Berghe idr. 2019), pri fiziki in matematiki, pri naravoslovju, tehnologiji
in računalniškem programiranju (Mubin idr. 2013), v izobraževanju oseb s po-
sebnimi potrebami (Cheng, Sun in Chen 2018), predvsem za delo z otroki z
motnjo avtističnega spektra (Cheng, Sun in Chen 2018; Fong, Nourbakhsh in
Dautenhahn 2002) ter na splošno za razvoj otrok in mladostnikov na kogni-
tivnem področju (Mubin idr. 2013). V teh kontekstih ima v robotovi dejavno-
sti pomembno vlogo njegova interakcijska sposobnost. Pri poučevanju ro-
botike in sorodnih predmetov pa je poudarjena tudi robotova vloga učnega
orodja, kjer je cilj oz. sredstvo učne dejavnosti robotski artefakt (Benitti 2012;
Cheng, Sun in Chen 2018; Mubin idr. 2013).
Značilnosti in omejitve socialne robotske tehnologije v izobraževanju
V izobraževanju se socialni roboti uporabljajo na majhnem številu kuriku-
larnih področij, v kratkotrajnih, večinoma zgolj nekajminutnih intervencijah.
Dejavnosti, ki so pri pouku dodeljene robotu, so vnaprej dobro pripravljene.
Priprave so dolgotrajne, lahko trajajo tudi več mesecev (Rosanda in Istenič
Starčič 2019). Učne dejavnosti z udeležbo robota se v večini primerov še ne
izvajajo pri rednem pouku in so le redko usklajene s šolskim učnim načrtom
(Rosanda in Istenič Starčič 2020).
Raziskave s pedagoško umestitvijo robota, ki je osredotočena na učenca,
šele prihajajo v ospredje. Še vedno se več pozornosti namenja afektivnim
učinkom in interakciji človek – robot (angl. human-robot interaction) kot pre-
učevanju robotove učinkovitosti v procesu poučevanja ter učenja (Belpaeme
idr. 2018; Cheng, Sun in Chen 2018). Učni načrti in učna gradiva za pedagoško
104
otrok in najstnikov (Mubin idr. 2013). Z raziskovanjem robotiziranega pouče-
vanja na vseh ravneh izobraževanja se danes ukvarjajo psihologi, pedagogi,
sociologi in učitelji.
Raziskovalci poskušajo socialne robote opremiti z inteligenco, da bi jih v
izobraževanju lahko uporabljali tudi v vlogi učiteljevega pomočnika (Pachi-
dis idr. 2019) in pri vseh kurikularnih predmetih. Ugotovitve raziskovalcev in
učiteljev o uporabi socialnih robotov v izobraževanju so za sedaj omejene
(Cheng, Sun in Chen 2018). Malo je znanega o učinkih robotov na razvoj zna-
nja in sposobnosti učencev, na njihov vsestranski osebnostni razvoj ter o
sprejetju robotov s strani pedagoških delavcev, učencev in staršev. In vendar
se roboti v izobraževanju že uporabljajo. Pokrivajo dvojno vlogo: vlogo uč-
nega orodja in vlogo interakcijskega partnerja (Ekström in Pareto 2022). Pre-
gledne raziskave (Belpaeme idr. 2018; Rosanda in Istenič Starčič 2019; 2020)
navajajo, da se socialni roboti uporabljajo v vrtcih (npr. Crompton, Gregory
in Burke 2018), pri poučevanju jezikov (Cheng, Sun in Chen 2018; Mubin idr.
2013; Berghe idr. 2019), pri fiziki in matematiki, pri naravoslovju, tehnologiji
in računalniškem programiranju (Mubin idr. 2013), v izobraževanju oseb s po-
sebnimi potrebami (Cheng, Sun in Chen 2018), predvsem za delo z otroki z
motnjo avtističnega spektra (Cheng, Sun in Chen 2018; Fong, Nourbakhsh in
Dautenhahn 2002) ter na splošno za razvoj otrok in mladostnikov na kogni-
tivnem področju (Mubin idr. 2013). V teh kontekstih ima v robotovi dejavno-
sti pomembno vlogo njegova interakcijska sposobnost. Pri poučevanju ro-
botike in sorodnih predmetov pa je poudarjena tudi robotova vloga učnega
orodja, kjer je cilj oz. sredstvo učne dejavnosti robotski artefakt (Benitti 2012;
Cheng, Sun in Chen 2018; Mubin idr. 2013).
Značilnosti in omejitve socialne robotske tehnologije v izobraževanju
V izobraževanju se socialni roboti uporabljajo na majhnem številu kuriku-
larnih področij, v kratkotrajnih, večinoma zgolj nekajminutnih intervencijah.
Dejavnosti, ki so pri pouku dodeljene robotu, so vnaprej dobro pripravljene.
Priprave so dolgotrajne, lahko trajajo tudi več mesecev (Rosanda in Istenič
Starčič 2019). Učne dejavnosti z udeležbo robota se v večini primerov še ne
izvajajo pri rednem pouku in so le redko usklajene s šolskim učnim načrtom
(Rosanda in Istenič Starčič 2020).
Raziskave s pedagoško umestitvijo robota, ki je osredotočena na učenca,
šele prihajajo v ospredje. Še vedno se več pozornosti namenja afektivnim
učinkom in interakciji človek – robot (angl. human-robot interaction) kot pre-
učevanju robotove učinkovitosti v procesu poučevanja ter učenja (Belpaeme
idr. 2018; Cheng, Sun in Chen 2018). Učni načrti in učna gradiva za pedagoško
104
