Page 106 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 106
leta Rosanda in Andreja Istenič
procesov z vključevanjem socialnih robotov (Newton in Newton 2019) nasla-
vljajo tri subjekte: (a) skupnost, ki naj presodi, katere vrednote in prepričanja
bo robot prenašal pri poučevanju in v katere vidike učnega procesa ga bo
pristojni učitelj vključeval; (b) šolo, ki mora pred uvedbo robotskega pouče-
vanja določiti pravila uporabe robota in ta pravila občasno ponovno preučiti,
še zlasti, ko starega robota nadomesti zmogljivejši; (c) učitelja, ki naj bo odgo-
voren za učno okolje in za kakovost poučevanja. Presoja naj o ustreznosti ro-
botovih odločitev v zvezi s poučevanjem in učenjem ter posledično poskrbi
za spreminjaje robotovih neustreznih odločitev. Zagotavljati bo moral tudi
primeren odnos otrok do robota. Centralnost vloge učitelja v robotskem po-
učevanju je razvidna iz smernice, ki narekuje, naj učitelj »zagotovi, da mlajši
otroci vidijo, doživljajo in razmišljajo o interakciji in da se urijo v spretnostih
ter veščinah medosebnega vedenja« (Newton in Newton 2019, 7). Poskrbeti
bo moral tudi za »preprečevanje plitkega razmišljanja, ki izhaja iz uporabe
robotov, za preprečevanje prepuščanja razmišljanja in sprejemanja odloči-
tev robotu ter da otroci v razredu vadijo širok spekter načinov razmišljanja in
višjih ravneh« (Newton in Newton 2019, 7).
Koristi in pomanjkljivosti robotov
Namen uvajanja inovacij v izobraževanje je izboljšanje kakovosti učnega pro-
cesa in učnih dosežkov učencev (Hermans idr. 2008). Amanda J. C. Sharkey
(2016) navaja pet potencialnih prednosti v prid uvajanja robotov v pedago-
ški kontekst ter o vsakem kritično razpravlja. Tukaj jih navajamo in mestoma
podpiramo z dodatno literaturo:
1. Roboti bi lahko ljudi razbremenili nevarnih, umazanih in dolgočasnih del.
Na ta način bi se ljudje lahko intenzivneje osredotočili na zanimivejše in
koristnejše dejavnosti. V pedagoškem poklicu sicer na umazana in po-
sebno nevarna dela ne naletimo. Ivanov (2016) pa ugotavlja, da imamo
kar nekaj dolgočasnih opravil, npr. različne administrativne naloge.
2. Robote bi lahko koristno uporabljali na področjih, kjer so človeške kapa-
citete omejene. Literatura tukaj navaja: sposobnost robota, da prite-
gne pozornost učencev vseh starosti; spodbujanje motivacije (Tuna
idr. 2019); robotovo nenehno razpoložljivost za podporo poučevanju
in učenju, s čimer učencem omogoča, da se lahko učijo kadar koli in
kjer koli želijo, skladno z lastnim študijskim ritmom in napredkom;
zmožnost poučevanja različnih predmetov, v nasprotju z učitelji, ki so
specializirani za poučevanje maloštevilnih predmetov; robotovo redno
posodabljanje znanja; zagotavljanje vedno enake ravni storitev vsem
106
procesov z vključevanjem socialnih robotov (Newton in Newton 2019) nasla-
vljajo tri subjekte: (a) skupnost, ki naj presodi, katere vrednote in prepričanja
bo robot prenašal pri poučevanju in v katere vidike učnega procesa ga bo
pristojni učitelj vključeval; (b) šolo, ki mora pred uvedbo robotskega pouče-
vanja določiti pravila uporabe robota in ta pravila občasno ponovno preučiti,
še zlasti, ko starega robota nadomesti zmogljivejši; (c) učitelja, ki naj bo odgo-
voren za učno okolje in za kakovost poučevanja. Presoja naj o ustreznosti ro-
botovih odločitev v zvezi s poučevanjem in učenjem ter posledično poskrbi
za spreminjaje robotovih neustreznih odločitev. Zagotavljati bo moral tudi
primeren odnos otrok do robota. Centralnost vloge učitelja v robotskem po-
učevanju je razvidna iz smernice, ki narekuje, naj učitelj »zagotovi, da mlajši
otroci vidijo, doživljajo in razmišljajo o interakciji in da se urijo v spretnostih
ter veščinah medosebnega vedenja« (Newton in Newton 2019, 7). Poskrbeti
bo moral tudi za »preprečevanje plitkega razmišljanja, ki izhaja iz uporabe
robotov, za preprečevanje prepuščanja razmišljanja in sprejemanja odloči-
tev robotu ter da otroci v razredu vadijo širok spekter načinov razmišljanja in
višjih ravneh« (Newton in Newton 2019, 7).
Koristi in pomanjkljivosti robotov
Namen uvajanja inovacij v izobraževanje je izboljšanje kakovosti učnega pro-
cesa in učnih dosežkov učencev (Hermans idr. 2008). Amanda J. C. Sharkey
(2016) navaja pet potencialnih prednosti v prid uvajanja robotov v pedago-
ški kontekst ter o vsakem kritično razpravlja. Tukaj jih navajamo in mestoma
podpiramo z dodatno literaturo:
1. Roboti bi lahko ljudi razbremenili nevarnih, umazanih in dolgočasnih del.
Na ta način bi se ljudje lahko intenzivneje osredotočili na zanimivejše in
koristnejše dejavnosti. V pedagoškem poklicu sicer na umazana in po-
sebno nevarna dela ne naletimo. Ivanov (2016) pa ugotavlja, da imamo
kar nekaj dolgočasnih opravil, npr. različne administrativne naloge.
2. Robote bi lahko koristno uporabljali na področjih, kjer so človeške kapa-
citete omejene. Literatura tukaj navaja: sposobnost robota, da prite-
gne pozornost učencev vseh starosti; spodbujanje motivacije (Tuna
idr. 2019); robotovo nenehno razpoložljivost za podporo poučevanju
in učenju, s čimer učencem omogoča, da se lahko učijo kadar koli in
kjer koli želijo, skladno z lastnim študijskim ritmom in napredkom;
zmožnost poučevanja različnih predmetov, v nasprotju z učitelji, ki so
specializirani za poučevanje maloštevilnih predmetov; robotovo redno
posodabljanje znanja; zagotavljanje vedno enake ravni storitev vsem
106
