Page 109 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 109
Robotska podpora pri pouku
žencev prej navedene raziskave (2021b), ki so bili večinoma ženskega spola.
Socialne robote v učnem okolju bodoči učitelji dojemajo kot družbeno ne-
sprejemljivo tehnologijo oz. kot tehnologijo, ki se ne bi smela uporabljati na
področju socialnih kompetenc v gosti mreži družbenih odnosov. Robotski
tehnologiji ne priznavajo »socialnih« značilnosti, potrebnih za vključevanje
pri poučevanju v razredu. Socialne robote pri pouku zavračajo z vidika pouka,
osredotočenega na učence. Njihovi zadržki so umeščeni v model, ki obsega
tri skupine zadržkov: učne, socialno-čustvene in pravne (Istenič, Bratko in
Rosanda 2021b).
Hipotetični profil bodočega učitelja z negativnimi stališči do uporabe
socialnih robotov pri pouku
Raziskave, ki proučujejo sprejetje socialnih robotov, skušajo med drugim
identificirati značilnosti in osebnostne lastnosti različno mislečih skupin upo-
rabnikov (npr. Smakman idr. 2021; Conti, Commodari in Buono 2017). Nismo
pa še naleteli na raziskave, ki bi celoviteje analizirale profil pedagoškega de-
lavca z odklonilnimi stališči do socialnih robotov v učnem procesu. Na pod-
lagi pilotske raziskave (Istenič, Bratko in Rosanda 2021a; 2021b; Rosanda in
Istenič 2021) je bil v skupini bodočih učiteljev z izrazito negativnimi stališči
do socialnosti socialnih robotov začrtan hipotetični profil bodočega učitelja
z negativnimi stališči do uporabe socialnih robotov pri pouku. Ta hipotetični
profil prvič predstavljamo v tem prispevku.
– Pretežno ženska populacija. V vključenem namenskem vzorcu je bilo
90,1 žensk, kar odraža populacijo študentov pedagoških fakultet. Ti
izsledki so skladni z izsledki raziskav, ki kažejo, da je odnos žensk do in-
terakcije z roboti negativnejši kot odnos moških (Graaf in Ben Allouch
2013; Nomura 2017).
– Brez predhodnih izkušenj s socialnimi roboti. Udeleženci raziskave, opra-
vljene med študenti – bodočimi učitelji v Sloveniji, ne razlikujejo posa-
meznih robotskih vrst in robotov ne bi znali uporabljati. Zavedajo se,
da na to tehnologijo še niso pripravljeni. Nimajo predstave o tem, ali bi
lahko robote pri svojem delu koristno uporabljali. Skrbi jih, da bodo v
prihodnosti učilnice prisiljeni deliti z roboti. Izsledki jasno kažejo, da se
trenutno ne bi odločili za vključevanje robotov v pouk; mnogi celo me-
nijo, da roboti ogrožajo vlogo učitelja (Istenič, Bratko in Rosanda 2021b).
– Robotov se ne bojijo, vendar se jim tudi ne zdijo fascinantni.
– Prepričanja udeležencev raziskave Andreje Istenič, Bratka in Violete Ro-
sanda (2021b) glede vključevanja robotov v pouk se nahajajo na razponu
109
žencev prej navedene raziskave (2021b), ki so bili večinoma ženskega spola.
Socialne robote v učnem okolju bodoči učitelji dojemajo kot družbeno ne-
sprejemljivo tehnologijo oz. kot tehnologijo, ki se ne bi smela uporabljati na
področju socialnih kompetenc v gosti mreži družbenih odnosov. Robotski
tehnologiji ne priznavajo »socialnih« značilnosti, potrebnih za vključevanje
pri poučevanju v razredu. Socialne robote pri pouku zavračajo z vidika pouka,
osredotočenega na učence. Njihovi zadržki so umeščeni v model, ki obsega
tri skupine zadržkov: učne, socialno-čustvene in pravne (Istenič, Bratko in
Rosanda 2021b).
Hipotetični profil bodočega učitelja z negativnimi stališči do uporabe
socialnih robotov pri pouku
Raziskave, ki proučujejo sprejetje socialnih robotov, skušajo med drugim
identificirati značilnosti in osebnostne lastnosti različno mislečih skupin upo-
rabnikov (npr. Smakman idr. 2021; Conti, Commodari in Buono 2017). Nismo
pa še naleteli na raziskave, ki bi celoviteje analizirale profil pedagoškega de-
lavca z odklonilnimi stališči do socialnih robotov v učnem procesu. Na pod-
lagi pilotske raziskave (Istenič, Bratko in Rosanda 2021a; 2021b; Rosanda in
Istenič 2021) je bil v skupini bodočih učiteljev z izrazito negativnimi stališči
do socialnosti socialnih robotov začrtan hipotetični profil bodočega učitelja
z negativnimi stališči do uporabe socialnih robotov pri pouku. Ta hipotetični
profil prvič predstavljamo v tem prispevku.
– Pretežno ženska populacija. V vključenem namenskem vzorcu je bilo
90,1 žensk, kar odraža populacijo študentov pedagoških fakultet. Ti
izsledki so skladni z izsledki raziskav, ki kažejo, da je odnos žensk do in-
terakcije z roboti negativnejši kot odnos moških (Graaf in Ben Allouch
2013; Nomura 2017).
– Brez predhodnih izkušenj s socialnimi roboti. Udeleženci raziskave, opra-
vljene med študenti – bodočimi učitelji v Sloveniji, ne razlikujejo posa-
meznih robotskih vrst in robotov ne bi znali uporabljati. Zavedajo se,
da na to tehnologijo še niso pripravljeni. Nimajo predstave o tem, ali bi
lahko robote pri svojem delu koristno uporabljali. Skrbi jih, da bodo v
prihodnosti učilnice prisiljeni deliti z roboti. Izsledki jasno kažejo, da se
trenutno ne bi odločili za vključevanje robotov v pouk; mnogi celo me-
nijo, da roboti ogrožajo vlogo učitelja (Istenič, Bratko in Rosanda 2021b).
– Robotov se ne bojijo, vendar se jim tudi ne zdijo fascinantni.
– Prepričanja udeležencev raziskave Andreje Istenič, Bratka in Violete Ro-
sanda (2021b) glede vključevanja robotov v pouk se nahajajo na razponu
109
