Page 171 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 171
Zadovoljstvo z učiteljskim poklicem v regijah z narodnimi manjšinami v Sloveniji
Preglednica 3 Mere opisne statistike in frekvence za stališča do zapustitve učiteljskega poklica
Trditve M SD () () () () ()
Če bi se še enkrat odločal, ne bi bil učitelj , , , , , , ,
Večkrat razmišljam, da bi zapustil učiteljski poklic , , , , , , ,
Želim, da bi opravljal drugo delo, kot da sem učitelj , , , , , , ,
Od začetka pandemije covida- do danes sem več- , , , , , , ,
krat kot sicer pomislil, da bi zapustil učiteljski poklic
Nameravam zapustiti učiteljski poklic , , , , , , ,
Opombe Naslovi stolpcev: (1) Nikakor se ne strinjam, (2) Ne strinjam se, (3) Se niti ne strinjam niti
strinjam, (4) Strinjam se, (5) Zelo se strinjam (vse v odstotkih). Pri vseh trditvah: N = 110.
učiteljevanje. Ob tem ne velja prezreti, da kar dobra četrtina učiteljev (26,3 )
ne bi ponovno izbrala učiteljskega poklica, nekoliko manjši odstotek (15,4 )
pa si želi opravljati drugo delo kot poučevanje.
Tudi stališča učiteljev do zadnjih treh trditev v preglednici se bolj nagibajo
v negativno smer, kar je spodbudno. Razkrivajo namreč, da se učitelji ne na-
gibajo k razmišljanju o zapustitvi učiteljskega poklica, da o tem od začetka
pandemije covida-19 do danes tudi niso pogosteje razmišljali, še manj pa na-
meravajo zapustiti učiteljski poklic. Odstotne frekvence razkrivajo, da je med
učitelji vendarle tudi petina takšnih, ki razmišljajo, da bi učiteljski poklic za-
pustili, 10 učiteljev pa to namerava tudi storiti.
Zanimalo nas je, ali med učitelji glede na območje poučevanja obstaja sta-
tistično pomembna razlika v stališčih do zapustitve učiteljskega poklica. Tudi
v tem primeru se med učitelji pri nobeni izmed navedenih trditev ni pokazala
statistično pomembna razlika. Glede na izračune pa lahko ugotovimo, da se
je pokazala tendenca razlik (U = 1797,000; p = 0,077) v smeri pogostejšega
razmišljanju o zapustitvi učiteljskega poklica s strani učiteljev, ki poučujejo
v šolah na narodno mešanih območjih (x¯ = 60,78), v primerjavi z učitelji, ki
poučujejo v šolah izven teh območij (x¯ = 50,41).
Pogostost zaznavanja posameznih težav pri učencih/dijakih v primerjavi
s stanjem pred šolanjem na daljavo zaradi pandemije COVID-19
Poročali smo že, da je skoraj 30 odstotkov učiteljev pritrdilo, da ima zanje tre-
nutno učiteljski poklic več slabosti v primerjavi s stanjem pred pandemijo
covida-19. Zanimalo nas je, ali so morda te slabosti povezane s težavami pri
učencih/dijakih. Učitelje smo zato vprašali, kako pogosto trenutno zaznavajo
posamezne težave pri učencih/dijakih v primerjavi s stanjem pred šolanjem
na daljavo zaradi pandemije covida-19.
Iz preglednice 4 je razvidno, da so srednje vrednosti vseh trditev višje kot
171
Preglednica 3 Mere opisne statistike in frekvence za stališča do zapustitve učiteljskega poklica
Trditve M SD () () () () ()
Če bi se še enkrat odločal, ne bi bil učitelj , , , , , , ,
Večkrat razmišljam, da bi zapustil učiteljski poklic , , , , , , ,
Želim, da bi opravljal drugo delo, kot da sem učitelj , , , , , , ,
Od začetka pandemije covida- do danes sem več- , , , , , , ,
krat kot sicer pomislil, da bi zapustil učiteljski poklic
Nameravam zapustiti učiteljski poklic , , , , , , ,
Opombe Naslovi stolpcev: (1) Nikakor se ne strinjam, (2) Ne strinjam se, (3) Se niti ne strinjam niti
strinjam, (4) Strinjam se, (5) Zelo se strinjam (vse v odstotkih). Pri vseh trditvah: N = 110.
učiteljevanje. Ob tem ne velja prezreti, da kar dobra četrtina učiteljev (26,3 )
ne bi ponovno izbrala učiteljskega poklica, nekoliko manjši odstotek (15,4 )
pa si želi opravljati drugo delo kot poučevanje.
Tudi stališča učiteljev do zadnjih treh trditev v preglednici se bolj nagibajo
v negativno smer, kar je spodbudno. Razkrivajo namreč, da se učitelji ne na-
gibajo k razmišljanju o zapustitvi učiteljskega poklica, da o tem od začetka
pandemije covida-19 do danes tudi niso pogosteje razmišljali, še manj pa na-
meravajo zapustiti učiteljski poklic. Odstotne frekvence razkrivajo, da je med
učitelji vendarle tudi petina takšnih, ki razmišljajo, da bi učiteljski poklic za-
pustili, 10 učiteljev pa to namerava tudi storiti.
Zanimalo nas je, ali med učitelji glede na območje poučevanja obstaja sta-
tistično pomembna razlika v stališčih do zapustitve učiteljskega poklica. Tudi
v tem primeru se med učitelji pri nobeni izmed navedenih trditev ni pokazala
statistično pomembna razlika. Glede na izračune pa lahko ugotovimo, da se
je pokazala tendenca razlik (U = 1797,000; p = 0,077) v smeri pogostejšega
razmišljanju o zapustitvi učiteljskega poklica s strani učiteljev, ki poučujejo
v šolah na narodno mešanih območjih (x¯ = 60,78), v primerjavi z učitelji, ki
poučujejo v šolah izven teh območij (x¯ = 50,41).
Pogostost zaznavanja posameznih težav pri učencih/dijakih v primerjavi
s stanjem pred šolanjem na daljavo zaradi pandemije COVID-19
Poročali smo že, da je skoraj 30 odstotkov učiteljev pritrdilo, da ima zanje tre-
nutno učiteljski poklic več slabosti v primerjavi s stanjem pred pandemijo
covida-19. Zanimalo nas je, ali so morda te slabosti povezane s težavami pri
učencih/dijakih. Učitelje smo zato vprašali, kako pogosto trenutno zaznavajo
posamezne težave pri učencih/dijakih v primerjavi s stanjem pred šolanjem
na daljavo zaradi pandemije covida-19.
Iz preglednice 4 je razvidno, da so srednje vrednosti vseh trditev višje kot
171
