Page 170 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 170
reja Kozmus in Mateja Pšunder
Preglednica 2 Mere opisne statistike in frekvence za stališča do vpliva covida-19 na učiteljski poklic
Trditve M SD () () () () ()
V času pand. covida- je imel zame učiteljski poklic , , , , , , ,
več slabosti v prim. s stanjem pred pandemijo
Trenutno ima učiteljski poklic zame več slabosti, če , , , , , , ,
ga primerjam s stanjem pred pandemijo
Opombe Naslovi stolpcev: (1) Nikakor se ne strinjam, (2) Ne strinjam se, (3) Se niti ne strinjam niti
strinjam, (4) Strinjam se, (5) Zelo se strinjam (vse v odstotkih). Pri vseh trditvah: N = 110.
vanja (narodno mešana območja in druga območja znotraj pomurske ter
obalno-kraške statistične regije) obstaja statistično pomembna razlika v sta-
liščih do zadovoljstva z učiteljskim poklicem. Med učitelji se pri nobeni izmed
navedenih trditev ni pokazala statistično pomembna razlika.
Stališča učiteljev do vpliva pandemije covida-19 na učiteljski poklic
V okviru navedenega vprašanja nas je zanimalo, kakšna stališča imajo učitelji
do vpliva pandemije covida-19 na njihovo zadovoljstvo s poklicem (pregled-
nica 2).
Stališča učiteljev do trditve, da je imel učiteljski poklic v času pandemije
covida-19 več slabosti v primerjavi s stanjem pred pandemijo, se nekoliko
nagibajo v pozitivno smer, stališča do tega, da ima učiteljski poklic trenu-
tno več slabosti, če ga primerjamo v stanjem pred pandemijo covida-19 pa v
negativno smer. Približno tretjina učiteljev je bila do obeh trditev neoprede-
ljena. Dobrih 40 odstotkov učiteljev se je strinjalo, da je imel učiteljski poklic
v času pandemije covida-19 zanje več slabosti v primerjavi s stanjem pred
pandemijo, in skoraj 30 odstotkov jih je pritrdilo (»Strinjam se« in »Zelo se
strinjam«), da ima zanje trenutno učiteljski poklic več slabosti v primerjavi s
stanjem pred pandemijo covida-19. Tudi v tem primeru nas je zanimalo, ali
med učitelji, glede na območje poučevanja, pri navedenih trditvah obstaja
statistično pomembna razlika, vendar izračuna ti razliki nista potrdila.
Stališča učiteljev do zapustitve učiteljskega poklica
Zanimalo nas je, če bi se učitelji danes ponovno odločili za učiteljski poklic,
če razmišljajo o zapustitvi učiteljskega poklica in če to nameravajo tudi sto-
riti. Svoja stališča so podali na petstopenjski lestvici. Bolj kot so se strinjali s
posamezno trditvijo, bolj se nagibajo v smer zapustitve učiteljskega poklica.
Iz preglednice 3 je razvidno, da se učitelji nagibajo k stališčem, da bi v pri-
meru, če se bi še enkrat odločali za učiteljski poklic, tega ponovno izbrali.
Večina učiteljev (62,7 ) se ni strinjala, da bi želeli opravljati drugo delo kot
170
Preglednica 2 Mere opisne statistike in frekvence za stališča do vpliva covida-19 na učiteljski poklic
Trditve M SD () () () () ()
V času pand. covida- je imel zame učiteljski poklic , , , , , , ,
več slabosti v prim. s stanjem pred pandemijo
Trenutno ima učiteljski poklic zame več slabosti, če , , , , , , ,
ga primerjam s stanjem pred pandemijo
Opombe Naslovi stolpcev: (1) Nikakor se ne strinjam, (2) Ne strinjam se, (3) Se niti ne strinjam niti
strinjam, (4) Strinjam se, (5) Zelo se strinjam (vse v odstotkih). Pri vseh trditvah: N = 110.
vanja (narodno mešana območja in druga območja znotraj pomurske ter
obalno-kraške statistične regije) obstaja statistično pomembna razlika v sta-
liščih do zadovoljstva z učiteljskim poklicem. Med učitelji se pri nobeni izmed
navedenih trditev ni pokazala statistično pomembna razlika.
Stališča učiteljev do vpliva pandemije covida-19 na učiteljski poklic
V okviru navedenega vprašanja nas je zanimalo, kakšna stališča imajo učitelji
do vpliva pandemije covida-19 na njihovo zadovoljstvo s poklicem (pregled-
nica 2).
Stališča učiteljev do trditve, da je imel učiteljski poklic v času pandemije
covida-19 več slabosti v primerjavi s stanjem pred pandemijo, se nekoliko
nagibajo v pozitivno smer, stališča do tega, da ima učiteljski poklic trenu-
tno več slabosti, če ga primerjamo v stanjem pred pandemijo covida-19 pa v
negativno smer. Približno tretjina učiteljev je bila do obeh trditev neoprede-
ljena. Dobrih 40 odstotkov učiteljev se je strinjalo, da je imel učiteljski poklic
v času pandemije covida-19 zanje več slabosti v primerjavi s stanjem pred
pandemijo, in skoraj 30 odstotkov jih je pritrdilo (»Strinjam se« in »Zelo se
strinjam«), da ima zanje trenutno učiteljski poklic več slabosti v primerjavi s
stanjem pred pandemijo covida-19. Tudi v tem primeru nas je zanimalo, ali
med učitelji, glede na območje poučevanja, pri navedenih trditvah obstaja
statistično pomembna razlika, vendar izračuna ti razliki nista potrdila.
Stališča učiteljev do zapustitve učiteljskega poklica
Zanimalo nas je, če bi se učitelji danes ponovno odločili za učiteljski poklic,
če razmišljajo o zapustitvi učiteljskega poklica in če to nameravajo tudi sto-
riti. Svoja stališča so podali na petstopenjski lestvici. Bolj kot so se strinjali s
posamezno trditvijo, bolj se nagibajo v smer zapustitve učiteljskega poklica.
Iz preglednice 3 je razvidno, da se učitelji nagibajo k stališčem, da bi v pri-
meru, če se bi še enkrat odločali za učiteljski poklic, tega ponovno izbrali.
Večina učiteljev (62,7 ) se ni strinjala, da bi želeli opravljati drugo delo kot
170
