Page 173 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 173
Zadovoljstvo z učiteljskim poklicem v regijah z narodnimi manjšinami v Sloveniji
smo jih izpostavili v teoretičnem delu prispevka, pričakovali, da se bodo med
učitelji, ki poučujejo v šolah na narodno mešanih območjih, in tistimi, ki po-
učujejo v šolah izven teh območij, pokazale statistično značilne razlike, se to
ni zgodilo.
Hkrati so rezultati raziskave pokazali, da se učitelji, ki poučujejo v šolah na
narodno mešanih območjih, in tistimi, ki poučujejo na šolah izven teh obmo-
čij, danes, v primerjavi s stanjem pred pandemijo covida-19, enako pogosto
soočajo s posameznimi težavami učencev/dijakov. Med obema skupina uči-
teljev se je razlika pokazala le v eni postavki. Učitelji, ki poučujejo v šolah na
narodno mešanih območjih, so pogosteje kot učitelji izven teh območij na-
vajali, da med učenci/dijaki danes, v primerjavi s stanjem pred šolanjem na
daljavo zaradi pandemije covida-19, zaznavajo samopoškodbeno vedenje.
Razlike med učitelji glede na to, ali poučujejo v šolah na narodno mešanih
območjih ali na šolah izven teh območij, se niso pokazale, so nam pa podatki
omogočili vpogled v to, kako učitelji doživljajo učiteljski poklic in kakšna so
njihova stališča do zapustitve poklica med in po pandemiji. Na izkušnjah, pri-
dobljenih v času velikih sprememb med in po pandemiji covida-19, lahko za-
stavimo nadaljnje načrtovanje učiteljskega dela, še posebej, če upoštevamo
ugotovitve dosedanjih raziskav, da zadovoljstvo učiteljev z učiteljskim pokli-
cem prinaša mnoge pozitivne učinke, tako zanje kot tudi za učeče se (Mo-
retti 2012; Chetty, Friedman in Rockoff 2014; Burić in Moè 2020). V skladu z že
omenjeno raziskavo Barona (2022) se kot najučinkovitejši ukrepi, ki vplivajo
na zadovoljstvo učiteljev z učiteljskim poklicem in nadalje na dvig dosežkov
učencev, upad stopnje njihovega osipa ter dvig nadaljevanja šolanja, kažejo
povečanje proračuna za plače učiteljev in njihovo usposabljanje, zagotavlja-
nje podpornih storitev, kot so svetovalne službe, in tudi manjše število učen-
cev v razredu, medtem ko investicijski izdatki v zgradbe, opremo in prenovo
skoraj nimajo vpliva na uspeh učencev. V skladu s tem bi bilo smiselno ovre-
dnotiti pomen šolske svetovalne službe za lajšanje povečanega občutenja
simptomov depresivnosti in anksioznosti med mladimi (Kuhfeld, Soland in
Lewis 2022) ter sistematično poudarjati pomen socialnih, čustvenih in med-
kulturnih kompetenc učiteljev, ki pozitivno vplivajo na njihovo blagostanje
ter na višje učne dosežke, prosocialna prepričanja in vedenja ter vedenjske
težave (Vršnik Perše idr. 2020).
Raziskava je pokazala, da je imel učiteljski poklic za učitelje v času pande-
mije covida-19 več slabosti v primerjavi s stanjem pred pandemijo. Takšno
dojemanje poklica je gotovo mogoče povezati z rezultati nekaterih raziskav,
ki kažejo, da so zaradi dolgotrajne odsotnosti rednega šolskega dela učeči se
snov počasneje usvajali (Sun idr. 2022). Učitelji niso mogli vzpostavljati različ-
173
smo jih izpostavili v teoretičnem delu prispevka, pričakovali, da se bodo med
učitelji, ki poučujejo v šolah na narodno mešanih območjih, in tistimi, ki po-
učujejo v šolah izven teh območij, pokazale statistično značilne razlike, se to
ni zgodilo.
Hkrati so rezultati raziskave pokazali, da se učitelji, ki poučujejo v šolah na
narodno mešanih območjih, in tistimi, ki poučujejo na šolah izven teh obmo-
čij, danes, v primerjavi s stanjem pred pandemijo covida-19, enako pogosto
soočajo s posameznimi težavami učencev/dijakov. Med obema skupina uči-
teljev se je razlika pokazala le v eni postavki. Učitelji, ki poučujejo v šolah na
narodno mešanih območjih, so pogosteje kot učitelji izven teh območij na-
vajali, da med učenci/dijaki danes, v primerjavi s stanjem pred šolanjem na
daljavo zaradi pandemije covida-19, zaznavajo samopoškodbeno vedenje.
Razlike med učitelji glede na to, ali poučujejo v šolah na narodno mešanih
območjih ali na šolah izven teh območij, se niso pokazale, so nam pa podatki
omogočili vpogled v to, kako učitelji doživljajo učiteljski poklic in kakšna so
njihova stališča do zapustitve poklica med in po pandemiji. Na izkušnjah, pri-
dobljenih v času velikih sprememb med in po pandemiji covida-19, lahko za-
stavimo nadaljnje načrtovanje učiteljskega dela, še posebej, če upoštevamo
ugotovitve dosedanjih raziskav, da zadovoljstvo učiteljev z učiteljskim pokli-
cem prinaša mnoge pozitivne učinke, tako zanje kot tudi za učeče se (Mo-
retti 2012; Chetty, Friedman in Rockoff 2014; Burić in Moè 2020). V skladu z že
omenjeno raziskavo Barona (2022) se kot najučinkovitejši ukrepi, ki vplivajo
na zadovoljstvo učiteljev z učiteljskim poklicem in nadalje na dvig dosežkov
učencev, upad stopnje njihovega osipa ter dvig nadaljevanja šolanja, kažejo
povečanje proračuna za plače učiteljev in njihovo usposabljanje, zagotavlja-
nje podpornih storitev, kot so svetovalne službe, in tudi manjše število učen-
cev v razredu, medtem ko investicijski izdatki v zgradbe, opremo in prenovo
skoraj nimajo vpliva na uspeh učencev. V skladu s tem bi bilo smiselno ovre-
dnotiti pomen šolske svetovalne službe za lajšanje povečanega občutenja
simptomov depresivnosti in anksioznosti med mladimi (Kuhfeld, Soland in
Lewis 2022) ter sistematično poudarjati pomen socialnih, čustvenih in med-
kulturnih kompetenc učiteljev, ki pozitivno vplivajo na njihovo blagostanje
ter na višje učne dosežke, prosocialna prepričanja in vedenja ter vedenjske
težave (Vršnik Perše idr. 2020).
Raziskava je pokazala, da je imel učiteljski poklic za učitelje v času pande-
mije covida-19 več slabosti v primerjavi s stanjem pred pandemijo. Takšno
dojemanje poklica je gotovo mogoče povezati z rezultati nekaterih raziskav,
ki kažejo, da so zaradi dolgotrajne odsotnosti rednega šolskega dela učeči se
snov počasneje usvajali (Sun idr. 2022). Učitelji niso mogli vzpostavljati različ-
173
