Page 174 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 174
reja Kozmus in Mateja Pšunder
nih možnosti komuniciranja in podajati natančnih navodil za branje, zato je
učečim se upadla motivacija za branje, imajo šibkejši besedni zaklad, pojavile
so se težave pri branju in pisanju, koncentraciji ter hitrosti reševanja nalog
(Koçak, Goksu in Goktas 2021), znižala sta se jezikovna in bralna pismenost
glede na razvojno stopnjo otrok (Allington in Mcgill-Franzen 2018; Baschenis
idr. 2021). Pri tem so bili še posebej ogroženi otroci, ki doma govorijo jezik, raz-
ličen od jezika v šoli (Sun idr. 2022). Zato bi veljajo ob morebitnih podobnih
situacijah v prihodnosti narediti vse, da – če bo to le mogoče – izvedba pouka
ostane v učilnicah. Poleg tega ne velja prezreti, da je pandemija vplivala na
duševno zdravje otrok in na porast psihosomatskih težav (Jeriček Klanšček
idr. 2022; Kuhfeld, Soland in Lewis 2022), kar pa lahko učiteljem danes prinaša
še dodaten stres (Krajnc idr. 2020).
Zavedamo se, da je bil v raziskavo vključen majhen vzorec učiteljev, zato
rezultatov ni mogoče posploševati na celotno populacijo. Prav tako je bil an-
ketni vprašalnik precej obsežen, zato so ga nekateri učitelji izpolnili pomanj-
kljivo, te vprašalnike pa je bilo treba izključiti iz nadaljnje obdelave. V priho-
dnjih raziskavah bi vsekakor veljalo odpraviti te pomanjkljivosti, v raziskavo
pa vključiti tudi učitelje iz preostalih regij Slovenije. Podatki so nam omogo-
čili vpogled v to, kako učitelji doživljajo učiteljski poklic in kakšna so njihova
stališča do zapustitve učiteljskega poklica. Ti podatki so vsekakor dragoceni,
še posebej v okoliščinah, ko populacija učiteljev postaja vse starejša, interes
za učiteljski poklic pa upada (Pedagoški inštitut 2020).
Literatura
Allington, R. L., in A. McGill-Franzen, ur. 2018. Summer Reading: Closing the
Rich/Poor Reading Achievement Gap. New York: Teachers college Press.
Baron, E. J. 2022. »School Spending and Student Outcomes: Evidence from Re-
venue Limit Elections in Wisconsin.« American Economic Journal: Economic
Policy 14 (1): 1–39.
Baschenis, I., L. Farinotti, E. Zavani, S. Grumi, P. Bernasconi, E. Rosso, L. Pro-
venzi, idr. 2021. »Reading Skills of Children with Dyslexia Improved Less
than Expected During the COVID-19 Lockdown in Italy.« Children 8 (7): 560.
Bogatec, N., S. Brezigar in M. Mezgec. 2021. »Pouk na daljavo v osnovnih šolah s
slovenskim učnim jezikom in slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom
v Italiji med epidemijo COVID-19.« Sodobna pedagogika 72 (138): 44–68.
Burić, I., in A. Moè. (2020). »What Makes Teachers Enthusiastic.« Teaching and
Teacher Education 89:103008.
Byram, M. 2009. »Jezikovno izobraževanje za plurilingvistične in medkulturne
učence.« V Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu, uredila K. Pi-
žorn, 116–135. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
174
nih možnosti komuniciranja in podajati natančnih navodil za branje, zato je
učečim se upadla motivacija za branje, imajo šibkejši besedni zaklad, pojavile
so se težave pri branju in pisanju, koncentraciji ter hitrosti reševanja nalog
(Koçak, Goksu in Goktas 2021), znižala sta se jezikovna in bralna pismenost
glede na razvojno stopnjo otrok (Allington in Mcgill-Franzen 2018; Baschenis
idr. 2021). Pri tem so bili še posebej ogroženi otroci, ki doma govorijo jezik, raz-
ličen od jezika v šoli (Sun idr. 2022). Zato bi veljajo ob morebitnih podobnih
situacijah v prihodnosti narediti vse, da – če bo to le mogoče – izvedba pouka
ostane v učilnicah. Poleg tega ne velja prezreti, da je pandemija vplivala na
duševno zdravje otrok in na porast psihosomatskih težav (Jeriček Klanšček
idr. 2022; Kuhfeld, Soland in Lewis 2022), kar pa lahko učiteljem danes prinaša
še dodaten stres (Krajnc idr. 2020).
Zavedamo se, da je bil v raziskavo vključen majhen vzorec učiteljev, zato
rezultatov ni mogoče posploševati na celotno populacijo. Prav tako je bil an-
ketni vprašalnik precej obsežen, zato so ga nekateri učitelji izpolnili pomanj-
kljivo, te vprašalnike pa je bilo treba izključiti iz nadaljnje obdelave. V priho-
dnjih raziskavah bi vsekakor veljalo odpraviti te pomanjkljivosti, v raziskavo
pa vključiti tudi učitelje iz preostalih regij Slovenije. Podatki so nam omogo-
čili vpogled v to, kako učitelji doživljajo učiteljski poklic in kakšna so njihova
stališča do zapustitve učiteljskega poklica. Ti podatki so vsekakor dragoceni,
še posebej v okoliščinah, ko populacija učiteljev postaja vse starejša, interes
za učiteljski poklic pa upada (Pedagoški inštitut 2020).
Literatura
Allington, R. L., in A. McGill-Franzen, ur. 2018. Summer Reading: Closing the
Rich/Poor Reading Achievement Gap. New York: Teachers college Press.
Baron, E. J. 2022. »School Spending and Student Outcomes: Evidence from Re-
venue Limit Elections in Wisconsin.« American Economic Journal: Economic
Policy 14 (1): 1–39.
Baschenis, I., L. Farinotti, E. Zavani, S. Grumi, P. Bernasconi, E. Rosso, L. Pro-
venzi, idr. 2021. »Reading Skills of Children with Dyslexia Improved Less
than Expected During the COVID-19 Lockdown in Italy.« Children 8 (7): 560.
Bogatec, N., S. Brezigar in M. Mezgec. 2021. »Pouk na daljavo v osnovnih šolah s
slovenskim učnim jezikom in slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom
v Italiji med epidemijo COVID-19.« Sodobna pedagogika 72 (138): 44–68.
Burić, I., in A. Moè. (2020). »What Makes Teachers Enthusiastic.« Teaching and
Teacher Education 89:103008.
Byram, M. 2009. »Jezikovno izobraževanje za plurilingvistične in medkulturne
učence.« V Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu, uredila K. Pi-
žorn, 116–135. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
174
