Page 183 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 183
Mnenja študentov razrednega pouka o prihodnji rabi digitalnih tehnologij
rabljajo (kar se kaže npr. v dejanski rabi digitalnih tehnologij pri poučevanju),
oz. da te niso vedno enake privzetim teorijam, ki jih zagovarjajo (odnos, ki ga
imajo npr. bodoči učitelji do uporabe digitalnih tehnologij). Če se ljudje ne
zavedajo teorij delovanja, ne morejo učinkovito upravljati svojega vedenja,
kar ima lahko nenamerne in neželene posledice (Argyris in Schön 1978). Pred-
stavljeni teoretski okvir nam pomaga razumeti, zakaj načrtovane, strokovno
in znanstveno podprte spremembe v zvezi z uporabo digitalnih tehnologij v
izobraževanju ne vodijo do dejanskega izvajanja le-teh v praksi.
Na podlagi navedenih raziskav ter raziskave Tsai-Yun Mou in Kaoja (2021)
lahko povzamemo, da obstaja verjetna povezava med izkušnjami učiteljev z
IKT in njihovimi prepričanji o vključevanju digitalnih tehnologij.
Na podlagi pregleda literature in utemeljitve raziskave je bilo oblikovano
naslednje raziskovalno vprašanje:
Kako študentje razrednega pouka zaznavajo potrebo po uporabi digi-
talnih tehnologij pri svojem bodočem pedagoškem delu?
Namen raziskave
Z raziskavo smo želeli ugotoviti mnenja študentov študijskega programa Ra-
zredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem o njihovih digital-
nih kompetencah in odnosu do uporabe digitalnih tehnologij ter opredeliti
vlogo teh dejavnikov pri uporabi digitalnih tehnologij pri njihovem priho-
dnjem pedagoškem delu.
Metodologija
Pri analizi pridobljenih podatkov so bile uporabljene opisne statistične me-
tode, korelacija in linearna regresija. Vključenih je bilo 85 rednih študentov
univerzitetnega programa 1. bolonjske stopnje Razredni pouk Univerze na
Primorskem, Pedagoške fakultete, od tega devet moških (11 ) in 76 žensk
(89 ). 27 udeležencev (31,8 ) je bilo starih 18–20 let, 54 (63,5 ) 21–23 let,
štirje (4,7 ) pa 24–27 let. Podatki so bili zbrani med junijem 2021 in februar-
jem 2022 ter obdelani s programom IBM SPSS Statistics 28.
Opis instrumenta
Za namen raziskave je bil uporabljen spletni vprašalnik, ki je vseboval vpra-
šanja zaprtega tipa in petstopenjske lestvice Likertovega tipa (od 1 – pov-
sem se ne strinjam do 5 – povsem se strinjam). Vprašalnik so razvili in pre-
izkusili Siri S. Madsen, Thorvaldsen in Sissel Sollied (2021) ter Siri S. Madsen
in Thorvaldsen (2022) na Norveški arktični univerzi UiT. Vprašalnik je bil prvič
183
rabljajo (kar se kaže npr. v dejanski rabi digitalnih tehnologij pri poučevanju),
oz. da te niso vedno enake privzetim teorijam, ki jih zagovarjajo (odnos, ki ga
imajo npr. bodoči učitelji do uporabe digitalnih tehnologij). Če se ljudje ne
zavedajo teorij delovanja, ne morejo učinkovito upravljati svojega vedenja,
kar ima lahko nenamerne in neželene posledice (Argyris in Schön 1978). Pred-
stavljeni teoretski okvir nam pomaga razumeti, zakaj načrtovane, strokovno
in znanstveno podprte spremembe v zvezi z uporabo digitalnih tehnologij v
izobraževanju ne vodijo do dejanskega izvajanja le-teh v praksi.
Na podlagi navedenih raziskav ter raziskave Tsai-Yun Mou in Kaoja (2021)
lahko povzamemo, da obstaja verjetna povezava med izkušnjami učiteljev z
IKT in njihovimi prepričanji o vključevanju digitalnih tehnologij.
Na podlagi pregleda literature in utemeljitve raziskave je bilo oblikovano
naslednje raziskovalno vprašanje:
Kako študentje razrednega pouka zaznavajo potrebo po uporabi digi-
talnih tehnologij pri svojem bodočem pedagoškem delu?
Namen raziskave
Z raziskavo smo želeli ugotoviti mnenja študentov študijskega programa Ra-
zredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem o njihovih digital-
nih kompetencah in odnosu do uporabe digitalnih tehnologij ter opredeliti
vlogo teh dejavnikov pri uporabi digitalnih tehnologij pri njihovem priho-
dnjem pedagoškem delu.
Metodologija
Pri analizi pridobljenih podatkov so bile uporabljene opisne statistične me-
tode, korelacija in linearna regresija. Vključenih je bilo 85 rednih študentov
univerzitetnega programa 1. bolonjske stopnje Razredni pouk Univerze na
Primorskem, Pedagoške fakultete, od tega devet moških (11 ) in 76 žensk
(89 ). 27 udeležencev (31,8 ) je bilo starih 18–20 let, 54 (63,5 ) 21–23 let,
štirje (4,7 ) pa 24–27 let. Podatki so bili zbrani med junijem 2021 in februar-
jem 2022 ter obdelani s programom IBM SPSS Statistics 28.
Opis instrumenta
Za namen raziskave je bil uporabljen spletni vprašalnik, ki je vseboval vpra-
šanja zaprtega tipa in petstopenjske lestvice Likertovega tipa (od 1 – pov-
sem se ne strinjam do 5 – povsem se strinjam). Vprašalnik so razvili in pre-
izkusili Siri S. Madsen, Thorvaldsen in Sissel Sollied (2021) ter Siri S. Madsen
in Thorvaldsen (2022) na Norveški arktični univerzi UiT. Vprašalnik je bil prvič
183
