Page 187 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 187
Mnenja študentov razrednega pouka o prihodnji rabi digitalnih tehnologij
gitalnimi kompetencami in odnosom do uporabe digitalnih tehnologij v izo-
braževanju pa je zmerna, pozitivna, statistično značilna (0,646).
Linearna regresija
S pomočjo linearne regresije (metoda »stepwise«) smo analizirali, ali sta od-
nos do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju in pedagoške digitalne
kompetence statistično pomembna napovednika prihodnje rabe digitalnih
tehnologij pri poučevanju.
Analiza je pokazala, da regresijski model pojasnjuje 12,7 vsebinskega
sklopa Prihodnja raba digitalnih tehnologij pri poučevanju, s predikatorjema
Pedagoške digitalne kompetence (PDK) in Odnos do uporabe digitalnih teh-
nologij v izobraževanju. Rezultati kažejo, da je le vsebinski sklop, in sicer
odnos do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju, pomemben napo-
vednik (β = 0,363, t = 3,545, P < 0,001) prihodnje rabe digitalnih tehnologij pri
poučevanju.
Nepojasnjene ostaja 87,3 variance, kar pomeni, da na prihodnjo rabo di-
gitalnih tehnologij pri poučevanju vplivajo tudi drugi dejavniki, ki jih upo-
rabljeni model ne zajema.
Sklep
V raziskavi nas je zanimalo, kakšna so mnenja študentov razrednega pouka
Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem o pedagoških digitalnih kom-
petencah, odnosu do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju in priho-
dnji rabi digitalnih tehnologij pri pedagoškem delu ter kateri dejavniki po-
membno vplivajo na uporabo digitalnih tehnologij pri prihodnjem pedago-
škem delu v osnovni šoli.
Kot odgovor na raziskovalno vprašanje »Kako študentje razrednega pouka
zaznavajo potrebo po uporabi digitalnih tehnologij pri svojem delu v šoli v
prihodnosti?« lahko poudarimo naslednje ugotovitve:
– Študentje izkazujejo pozitiven odnos do uporabe digitalnih orodij v
izobraževanju.
– V splošnem ocenjujejo, da bodo v prihodnje pri pedagoškem delu v
šolah pogosto uporabljali digitalne tehnologije, najpogosteje predvi-
devajo uporabo orodij za izdelovanje digitalnih virov, v manjši meri pa
uporabo orodij za spodbujanje aktivnega učenja, sodelovanja in razi-
skovanja.
– Ugotovljeno je bilo, da študentje nimajo težav s seznanjanjem z no-
vimi digitalnimi tehnologijami, večja težava je ciljno usmerjena in di-
187
gitalnimi kompetencami in odnosom do uporabe digitalnih tehnologij v izo-
braževanju pa je zmerna, pozitivna, statistično značilna (0,646).
Linearna regresija
S pomočjo linearne regresije (metoda »stepwise«) smo analizirali, ali sta od-
nos do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju in pedagoške digitalne
kompetence statistično pomembna napovednika prihodnje rabe digitalnih
tehnologij pri poučevanju.
Analiza je pokazala, da regresijski model pojasnjuje 12,7 vsebinskega
sklopa Prihodnja raba digitalnih tehnologij pri poučevanju, s predikatorjema
Pedagoške digitalne kompetence (PDK) in Odnos do uporabe digitalnih teh-
nologij v izobraževanju. Rezultati kažejo, da je le vsebinski sklop, in sicer
odnos do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju, pomemben napo-
vednik (β = 0,363, t = 3,545, P < 0,001) prihodnje rabe digitalnih tehnologij pri
poučevanju.
Nepojasnjene ostaja 87,3 variance, kar pomeni, da na prihodnjo rabo di-
gitalnih tehnologij pri poučevanju vplivajo tudi drugi dejavniki, ki jih upo-
rabljeni model ne zajema.
Sklep
V raziskavi nas je zanimalo, kakšna so mnenja študentov razrednega pouka
Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem o pedagoških digitalnih kom-
petencah, odnosu do uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju in priho-
dnji rabi digitalnih tehnologij pri pedagoškem delu ter kateri dejavniki po-
membno vplivajo na uporabo digitalnih tehnologij pri prihodnjem pedago-
škem delu v osnovni šoli.
Kot odgovor na raziskovalno vprašanje »Kako študentje razrednega pouka
zaznavajo potrebo po uporabi digitalnih tehnologij pri svojem delu v šoli v
prihodnosti?« lahko poudarimo naslednje ugotovitve:
– Študentje izkazujejo pozitiven odnos do uporabe digitalnih orodij v
izobraževanju.
– V splošnem ocenjujejo, da bodo v prihodnje pri pedagoškem delu v
šolah pogosto uporabljali digitalne tehnologije, najpogosteje predvi-
devajo uporabo orodij za izdelovanje digitalnih virov, v manjši meri pa
uporabo orodij za spodbujanje aktivnega učenja, sodelovanja in razi-
skovanja.
– Ugotovljeno je bilo, da študentje nimajo težav s seznanjanjem z no-
vimi digitalnimi tehnologijami, večja težava je ciljno usmerjena in di-
187
